brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Ob dodelitvi BPP mora prosilec, kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj v skladu z določbami ZBPP.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - javni razpis - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ni navedel zadostnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, navedene pomanjkljivosti pa ni odpravil niti pritožbeni organ, ki na pritožbene navedbe ni odgovoril, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 320, 320/1, 320/1-1, 337, 347, 347/1, 350a, 350a/1, 350a/3. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-3.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetnik finančnih inštrumentov - inovativni finančni inštrumenti - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode - informacije o banki - ocena vrednosti premoženja banke - stečaj banke
Tožeča stranka nasprotuje odločbi in s tem upravnemu aktu, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma naravo izpodbijanega akta upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednem ukrepu pa lahko vloži le banka.
Tožeča stranka ima možnost, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa, in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena Zban-1. Zahteva lahko razliko med škodo, ki ji je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik finančnih instrumentov in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnik finančnih instrumentov upravičena v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe. Tožeči stranki pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo sodnega varstva v ZBan-1 ni odvzeta, obenem pa to pomeni, da legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu ne izkazuje.
Vprašanje dostopa do informacij o banki, ki so potrebne za oceno vrednosti premoženja banke v primeru stečaja, se rešuje v okviru splošnih pravil o dostopu do informacij za namene pravdnega postopka. Sodišče tožbenim navedbam o neustavnosti zakonske ureditve v pogledu sodnega varstva ni moglo slediti in zato tudi ni sledilo predlogu, da se zahteva presoja ustavnosti zadevnih določb pred Ustavnim sodiščem.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 31, 31/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/3.
davčna izvršba - tožba v upravnem sporu - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani upravni akt organa druge stopnje ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350, 350a, 350a/1, 350a/3. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-3.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetnik delnic - imetnik hibridnih obveznic - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - informacije o banki - ocena vrednosti premoženja banke - stečaj banke
Tožeča stranka nasprotuje odločbi in s tem upravnemu aktu, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma naravo izpodbijanega akta upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednem ukrepu lahko vloži banka.
Tožeča stranka ima možnost, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa, in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena Zban-1. Zahteva lahko razliko med škodo, ki ji je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik delnic in obveznic in med višino poplačila, do katere bi bila kot njihov imetnik upravičena v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Tožnicam pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo v 350.a členu ZBan-1 ni odvzeta. Njihova ostala upravičenja, ki jih imajo kot delničarji, so še posebej varovana z določbami 347. člena istega zakona.
S svojimi navedbami, s katerimi utemeljuje kršitev ustavne pravice do sodnega varstva, tožeča stranka ne prepriča in ne pove, v čem bi bil njen položaj v primeru upravnega spora boljši od tistega, ki ga ima v primeru zahteve za povrnitev škode iz 350.a člena ZBan-1, vprašanje dostopa do informacij o banki, ki so potrebne za oceno vrednosti premoženja banke v primeru stečaja, pa se rešuje v okviru splošnih pravil o dostopu do informacij za namene pravdnega postopka. Sodišče zato tožbenim navedbam o neustavnosti zakonske ureditve v pogledu sodnega varstva ni moglo slediti in zato tudi ni sledilo predlogu, da se zahteva presoja ustavnosti zadevnih določb pred Ustavnim sodiščem.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-7. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/3, 45/4, 45/5. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51, 73.
neposredna plačila v kmetijstvu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe - obnova postopka - napačna uporaba materialnega prava
Odločba je bila tožniku vročena 26. 11. 2012. Glede na to se je 30- dnevni rok za vložitev tožbe (28. člen ZUS-1) iztekel 26. 12. 2012. Tožba pa je bila vložena 15. 11. 2013, to je prepozno. Glede na to je moralo sodišče tožbo zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Zoper odločbo z dne 27. 12. 2012 tožnik ni vložil pritožbe, čeprav je bila po zakonu dopustna in je bil o pravici do pritožbe tudi poučen v pouku o pravnem sredstvu. Glede na to je moralo sodišče na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 27. 12. 2012 zavreči.
Po šestem odstavku 73. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 je v primeru uporabe določb Naslova IV vračilo neupravičenih plačil mogoče le v okviru obdobja štirih let (med datumom plačila pomoči in datumom prvega uradnega obvestila prejemniku glede narave plačila). Takega roka pa pri določanju obveznosti vračila neupravičenih sredstev prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni upošteval, zato je njegova odločitev v izpodbijani 5. točki izreka nezakonita.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 35, 37.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo tedaj, če tako določa zakon.
ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/3. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 50, 51, 73.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - vrnitev preveč plačanih sredstev
Prvostopenjski organ je začel postopek obnove po uradni dolžnosti pravočasno (izpodbijana odločba je bila izdana 15. 4. 2013), in sicer v roku petih mesecev od pravnomočnosti odločbe z dne 27. 12. 2012, ki je postala pravnomočna 23. 1. 2013.
Po šestem odstavku 73. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 je v primeru uporabe določb Naslova IV vračilo neupravičenih plačil mogoče le v okviru obdobja štirih let. Takega roka pa pri določanju obveznosti vračila neupravičenih sredstev prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni upošteval, zato je njegova odločitev v izpodbijani 5. točki izreka nezakonita.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - obvestilo na spletni strani - imetniki delnic - imetniki obveznic - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode - informacije o banki - ocena vrednosti premoženja banke - stečaj banke
Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 se v postopku sodnega varstva po določbah ZBan-1 ne uporablja.
Izpodbijana odločba je upravna odločba. Obstoj upravnega akta preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Navedeno veja tudi, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe na odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Tožba na odpravo oziroma ugotovitev nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je zato tudi na podlagi 4. člena ZUS-1 nedopustna.
Tožnice kot imetnice obveznic oziroma delnic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, niso aktivno legitimirane za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka. Tožnice so po določbah ZBan-1 legitimirane za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki jim je nastala zaradi ukrepa. Zahtevajo lahko razliko med škodo, ki jim je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih imajo kot imetniki obveznic in/ali delnice in med višino poplačila, do katere bi bile kot imetniki obveznic oziroma delnic upravičene v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki jim je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki jim je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Z navedbami, s katerimi utemeljuje kršitev ustavne pravice do sodnega varstva, tožeča stranka ne prepriča in ne pove, v čem bi bil njen položaj v primeru upravnega spora boljši od tistega, ki ga ima v primeru zahteve za povrnitev škode iz 350.a člena ZBan-1. Vprašanje dostopa do informacij o banki, ki so potrebne za oceno vrednosti premoženja banke v primeru stečaja, se rešuje v okviru splošnih pravil o dostopu do informacij za namene pravdnega postopka. Sodišče tožbenim navedbam o neustavnosti zakonske ureditve v pogledu sodnega varstva ni moglo slediti in zato tudi ni sledilo predlogu, da se zahteva presoja ustavnosti zadevnih določb pred Ustavnim sodiščem.
ZDen člen 19, 32, 51. ZVis člen 22, 43. ZSKZG člen 14, 16a. ZUP člen 214.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - obrazložitev odločbe
Ker drugi tožnik ni zavezanec za vračilo nepremičnin, ki so po potrdilu o namenski rabi delno ali v celoti opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, je napačno določen kot zavezanec za njihovo vračilo.
Do ugovorov o pozidanosti obravnavnih nepremičnin se upravni organ v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil, zaradi česar jih ni mogoče preizkusiti in je odločba v tem delu neobrazložena.
Izvajalec javne službe izkazuje pravni interes za nepremičnine, ki naj bi se vrnile v naravi, če v oziroma na njih opravlja dejavnost javne službe, ki je po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen ovira za vrnitev podržavljene nepremičnine v naravi.
Organ bi moral tretjo tožnico in četrto tožnico obravnavati kot zavezani stranki z upravičenjem uveljavljanja ugovorov glede ovir za vračilo v naravi po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen (kot tudi po 32. členu ZDen) in vsebinsko presoditi njune ugovore, vključno z opredelitvijo glede podanih dokaznih predlogov in izvedbo dokazov, za katere bo organ presodil, da so potrebni za ugotovitev resničnega stanja stvari. Tretja tožnica in četrta tožnica teh ovir nista uveljavljali zgolj z izjavami, kot to navaja prvostopenjski organ, temveč tudi z drugimi listinami, podali pa sta tudi druge dokazne predloge, o katerih se organ do sedaj še niti ni opredelil, niti ni o njih odločil.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 3, 3/3, 13.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Ker v obravnavani zadevi ni bila izčrpana pritožba, zoper izpodbijani sklep upravni spor ni dopusten (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Izpodbijani sklep kot prvostopenjski upravni akt, zoper katerega ni bila izčrpana pritožba, pa tako ni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ob tem ko mora na tak razlog paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, tožbo moralo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - zavrženje vloge
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je na poziv organa za BPP za dopolnitev vloge odgovoril. V upravnem spisu se namreč nahaja njegov dopis, ki ga je organ za BPP prejel 8. 4. 2014, torej v roku, ki ga je določil za dopolnitev vloge. Iz tega sledi, da je organ za BPP v izpodbijanem sklepu tožnikovo vlogo napačno zavrgel kot nepopolno.
ZEKom-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3.Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc člen 3, 3/2, 5, 6, 6/1, 6/2.
radijske frekvence - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - način izračuna frekvenčnine - višina plačila - uporaba predpisov
Toženka je vsakemu novemu predlogu tarife dolžna predložiti finančni načrt, revidirane računovodske izkaze za preteklo leto in predlog porabe sredstev, kar pomeni možnost, s strani Vlade, letne korekcije morebitnega viška pridobljenih sredstev. Morebiten višek sredstev, pobranih v enem letu na podlagi odločb o odmeri plačila, zato ne pomeni nezakonitosti. Zavezanci, imetniki odločb o radijskih frekvenc za daljše obdobje, zato ne morejo biti oškodovani. Sklicevanje na vrednost točke po predlogu Tarife/2013, kot je bila predvidena v Programu dela in finančnem načrtu za leto 2013, pa tudi ne more avtomatično pomeniti manjših dejanskih stroškov za upravljanje in nadzor radiofrekvenčnega spektra.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sklenitev sodne poravnave - pridobitev premoženja ali dohodkov
Ni podlage, da se stroški postopka, ki so bili dejansko (in tudi nesporno) plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, terjajo od nasprotne stranke, obenem pa to pomeni, da je tožnik tisti, ki je v skladu z 48. členom ZBPP zavezan za vračilo plačanih stroškov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba
V zadevi ni sporno, da je tožnik prekoračil pritožbeni rok, zato je njegovo pričakovanje, da bi v postopku s pritožbo zoper sklep opr. št. III U 34/2013-13 uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZCes-1 člen 100, 100/5. ZUP člen 43, 214, 240, 240/2.
postavitev prometne signalizacije - lokalna cesta - stranka v postopku - stranski udeleženec - obrazložitev odločbe
V ZCes-1 in splošnih aktih občine za odločanje o prometni signalizaciji ni predpisana udeležba strank v postopku. Iz tožbenih navedb in izpodbijanega dokončnega sklepa pa je razvidno, da tožnik v postopek izdaje izpodbijane odločbe ni bil povabljen in da je organ prve stopnje njegovo pritožbo zoper odločbo, v kateri je uveljavljal pravice stranskega udeleženca, zavrgel z utemeljitvijo, da tožnik ni stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 240. člena ZUP). Organ prve stopnje in niti župan v odločbi, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, v obrazložitvi nista navedla dejstev, na katerih bi morala temeljiti zavrnitev tožnikove zahteve za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku. Brez ugotovitve dejstev, iz katerih bi lahko izhajalo, da tožnik pravnega interesa v obravnavani upravni stvari ni izkazal, ostaja tudi obrazložitev tako pomanjkljiva, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
ZBPP člen 20, 20/5, 34, 34/2. ZUP člen 9, 138, 138/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je s preverjanjem podatkov iz registra KDD ugotovila, da je tožnikova žena lastnica 12-tih vrednostnih papirjev. O tej ugotovitvi tožnika ni obvestila pred izdajo izpodbijane odločbe, zato je bistveno kršila določbe upravnega postopka.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost prosilca - samovoljno nasilje - slabe humanitarne razmere - slabe ekonomsko socialne razmere - notranja razselitev - dejanska zaščita - prosilec iz Afganistana
V primeru vrnitve v domačo provinco in v njegov domači kraj tožniku grozi resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ. Pač pa bi lahko tožnik prebival v Kabulu, kjer mu ne bi grozila resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v situaciji mednarodnega oziroma notranjega oboroženega spopada. Pri tej oceni je sodišče upoštevalo tako poročila, pridobljena v upravnem postopku, kot tudi novejša poročila, ki jih je pred obravnavo predložila toženka.
Pojem samovoljnega nasilja iz 3. alineje 28. člena ZMZ obsega več kriterijev. Vsekakor je na prvem mestu število mrtvih in ranjenih oseb, število varnostnih incidentov. Zgolj izjemoma bi se v določenih primerih sem štele tudi slabe humanitarne in ekonomsko-socialne razmere, vendar po mnenju sodišča le takrat, ko bi lahko bila zaradi takšnih razmer ogrožena človeška življenja iz razlogov, kot je na primer širjenje nalezljivih bolezni, lakota in podobno.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
izvršitev inšpekcijske odločbe - odlog izvršbe - upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi vloge za odlog izvršitve inšpekcijske odločbe je procesni sklep, saj se nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nejasna vloga - zavrženje vloge
Iz tožničine prošnje za dodelitev BPP kljub dvema pozivoma k dopolnitvi vloge, ni razvidno kaj pravzaprav želi, zato tudi niso izpolnjeni pogoji za meritorno odločanje o njeni prošnji.