Zgolj prepis zakonskega teksta v izpodbijani odločbi ne zadošča, pač pa je potrebno kriterije iz ZBPP konkretno presojati na posameznem primeru. Če odločba ne vsebuje dejanskih ugotovitev o dejstvih, na katerih temelji, v obravnavanem primeru je to finančni položaj tožnika in njegove družine, potem je ni mogoče preizkusiti.
V obravnavanem primeru se toženka v izpodbijani odločbi sklicuje le na pravno podlago odločitve (24. člen ZBPP), ne obrazloži pa, kateri pogoj iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP je v obravnavanem primeru izpolnjen, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. Odločbe že zato ni mogoče preizkusiti. Poleg tega odločba zgolj povzema ugotovitve odvetnika v prejšnjem postopku, s katerimi pa se tožnik očitno ne strinja, svojih razlogov, zakaj je zadeva očitno nerazumna, pa ne navaja. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik z dvema odločbama prekrškovnega organa pravnomočno obsojen za prekršek zoper javni red in mir iz drugega odstavka 6. člena ZJRM-1, ki vsebuje elemente nasilja. S tem pa so izpolnjene okoliščine za zadržek javnega reda iz druge alineje prvega odstavka 15. člena ZOro-1 in posledično izdajo odločbe o odvzemu orožja in orožne listine.
ZUP člen 42, 43. ZGO-1 člen 62, 62/4. Statut Mestne občine Koper člen 140, 143.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravna korist
Krajevna skupnost Ankaran, ki je bila ustanovljena v skladu z 140. členom Statuta MOK ne more imeti statusa stranke v postopku. Iz določbe 143. člena Statuta ne izhaja, da bi imela krajevna skupnost pooblastilo za nastopanje v pravnih postopkih. Iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi MOK Krajevno skupnost Ankaran v skladu z tretjim odstavkom 143. člena Statuta pooblastila, da opravlja naloge v konkretni zadevi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnika bi si kot investitorja spornega objekta morala za njegovo gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga nista pridobila, zaradi česar gre za nelegalno gradnjo in je zato gradbeni inšpektor ukrep izrekel skladno s 152. členom ZGO-1.
okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Vplivno območje je določeno v poročilu o vplivih na okolje in ne v Uredbi o odpadkih, na katero se sklicuje tožeča stranka. Iz izpodbijanega sklepa niti iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi tožeča stranka stalno prebivala na vplivnem območju, niti da je lastnik ali posestnik nepremičnine. Zato tožbena trditev, da živi v neposredni bližini posega na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji
Ker toženka razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno, sodišču kljub izrecnemu pozivu z dne 4. 3. 2014 ni sporočila, sodišče ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa upravičena. Po prvem odstavku 58. člena ZDen mora biti namreč odločba organa prve stopnje o zahtevi (odločba o denacionalizaciji) izdana in vročena upravičencu najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve. Kot rečeno, pa toženka pa ne navaja, da bi bili podani kakšni opravičljivi razlogi za neizdajo odločbe.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene - izključno ekonomski razlogi za prihod prosilca - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - preganjanje - huda kršitev človekovih pravic - drugačen družbenopolitični sistem - opustitev osebnega razgovora - dokazno breme - prosilec iz Kube
Toženka ni imela dejanske podlage za oceno, da iz tožnikove prošnje nedvoumno izhaja, da je prišel v Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov, zato izpodbijani akt ne more temeljiti na 1. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ.
Tožniku tudi ni mogoče zavrniti prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene, ker ni brez utemeljenega razloga izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem času, če je za to imel možnost (5. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ). To določilo se v prvi vrsti nanaša na časovne okoliščine po tožnikovem vstopu v Slovenijo, kajti toženka nima podatkov o tem, v kolikšni meri je tožnik imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito v drugih državah; v konkretnem primeru so to Rusija, Srbija in Črna gora, ki niso članice EU.
Izpodbijani akt ima zakonito podlago v 3. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ. Lastnosti dejanj preganjanja državnih oblasti na Kubi v primeru tožnika ne dosegajo ravni, ki jo določata 1. ali 2. alineja prvega odstavka 26. člena ZMZ. Tožnik namreč ni navedel nobenega dejanja, ki bi bilo tako resno ali ponavljajoče, da bi predstavljalo hudo kršitev človekovih pravic, ki jih v skladu z 15. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni mogoče omejiti, niti ni navedel zbira kakšnih različnih ukrepov v smislu 2. alineje prvega odstavka 26. člena ZMZ. Intenzivnosti dejanj v tožbi niti ne omenja in jih zato tudi ne utemeljuje. Drugačen družbeno-političen sistem na Kubi, ki v primerjavi z ureditvijo v Sloveniji morebiti pomeni več neposrednega nadzora nad državljani s strani državnih organov glede političnega prepričanja posameznikov, kar vključuje enostrankarski sistem, več nadzora nad svobodo potovanja in večje omejitve pri pridobivanju zasebne lastnine, pa glede na odsotnost tožnikovih argumentov o tem, da gre za prepričljiv subjektivni strah pred posledicami hudih kršitev njegovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ, ne pomenijo preganjanja v smislu 26. člena ZMZ.
Opustitev osebnega razgovora oziroma njegova nadomestitev z izjavo po 119. členu ZMZ sama po sebi ne pomeni bistvene kršitve določb postopka.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito - še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec - je deljeno med tožnika in toženko in ga torej ne nosi samo toženka.
ZUP člen 87. Uredba o upravnem poslovanju člen 172.
vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - hišni predalčnik
V zadevi ni sporno, da tožnica na naslovu njenega prebivališča ni imela hišnega predalčnika, s čimer je sama zmanjšala možnost, da bi se z odločbo pravočasno seznanila. Pri tem sodišče poudarja, da je obveznost vročevalca, da pisanje pusti v naslovnikovemu predalčniku, namenjena le temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZLS člen 21, 21/2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - upravni akt - sklep občinskega sveta - nesprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta
Izpodbijani sklep, s katerimi je občinski svet odločil, da ne sprejme OPPN, ni odločitev s področja upravnega prava oziroma ni upravna zadeva, saj ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na področju upravnega prava.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - inšpekcijski zavezanec - skrbnik živali
Po ZZZiv je za živali odgovorna - in je s tem njihova skrbnica - tožnica, kar je tudi trdila v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Do teh okoliščin se toženka ni opredelila, to pa pomeni, da je ostala neugotovljena oziroma neobrazložena identiteta skrbnika živali in s tem inšpekcijskega zavezanca, kar je po izrecnih določbah ZZZiv odločilnega pomena za izdajo zakonite odločbe.
Poleg tega o tem, zakaj v obravnavani zadevi v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo ni bil možen zgolj začasen odvzem živali in odreditev njihove reje na domu skrbnika, nobena od odločb nima razlogov oziroma je o njih mogoče sklepati zgolj posredno, iz okoliščin, navedenih v obrazložitvi drugostopenjske odločbe. V neposrednem nasprotju z zakonsko ureditvijo pa je ravnanje toženke, ko je prodajo živali v celoti prepustila inšpekcijskemu zavezancu, ne da bi pri tem kakorkoli zagotovila z zakonom predpisano ravnanje s kupnino.
Iz odločbe o podaljšanju gradbenega dovoljenja št. 351-29/2011 z dne 1. 3. 2011, ki jo tožnica prilaga tožbi, izhaja, da se gradbeno dovoljenje št. 351-161/2008 med drugim nanaša tudi na gradnjo dovozne ceste na parceli št. 2112/1 in 2112/2, zato sodišče nima razloga za dvom v ugotovitev upravnega organa, da je bila dovozna cesta na teh dveh parcelah zgrajena po navedenem gradbenem dovoljenju.
okoljska dajatev - emisije toplogrednih plinov - trgovanje s pravicami do emisije
Tožnica kot zavezanka za plačilo okoljske dajatve bi morala pridobiti odločbo o oprostitvi, izdano na podlagi predpisa iz četrtega odstavka 113. člena ZVO-1 - ta predpis pa je v tej zadevi uporabljena Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 43/05, ki je odločbo, na podlagi katere se ne plačuje okoljske dajatve za rabo goriva v napravi, poimenovalo kot dovoljenje za OP (4. točka prvega odstavka 11. člena). Ker ni sporno, da je tožnica odločbo o oprostitvi, izdano za energent lignit, dobila šele 30. 11. 2011, ni bilo ovire za izdajo izpodbijane odločbe.
nepopolna tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnik tožbe (tudi) po pozivu sodišča ni podpisal, je tožba nepopolna, izpodbijani akt pa tudi ni ničen, zato je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrsta varovanja zemljišča - kmetijska zemljišča
V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se ugotavlja le, v katero izmed obeh območij kmetijskih zemljišč je zemljišče uvrščeno z občinskim prostorskim aktom. Po navedenem je torej neutemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da organ pri izračunu nadomestila ne bi smel upoštevati razvrstitve po OPN, temveč dejansko stanje zemljišča.
Ugotovitev, da nameravani poseg ni v skladu z varstvenim režimom, kot ga določata PUP in Strokovne podlage, nima opore v dejanskih ugotovitvah. Tudi drugostopenjski organ je namreč z dopolnitvijo obrazložitve izpodbijane odločitve pojasnjeval le kakšen je varstveni režim območja kompleksnega varstva kulturne dediščine Bitnje, varstveni režim kulturne krajine Bitnje in pomen varovanja cerkve sv. Nikolaja in freske sv. Krištofa na njeni južni fasadi. Zakaj predvidena gradnja stanovanjskega objekta z vidika teh varstvenih režimov ni dopustna, pa nista pojasnila ne organ prve ne organ druge stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - poslovni delež v gospodarski družbi
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik 100% poslovnega deleža v gospodarski družbi, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke sodnega/poslovnega registra AJPES.
ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64/n/1, 64n/3. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
V izpodbijani odločbi je toženka svojo odločitev oprla na Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov, veljavno v času odločanja (31. 7. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej, zato v zadevi ni bilo kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS.
Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da sploh še ni pridobil nobene pravice. Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
Zakonodajalec je v 4. alineji tretjega odstavka 10. člena ZDru-1 posebej opredelil izjemo, ki dopušča oziroma omogoča odstop od siceršnje obvezne uporabe slovenskega jezika, in sicer če gre v poimenovanju društva oziroma zveze za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva oziroma zveze ter zanje slovenski jezik nima ustreznega izraza.
EZ člen 64n. URS člen 2, 74. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije 6, 6/1.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - višina podpore - finančna pomoč za tekoče poslovanje - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice - svobodna gospodarska pobuda
Tožnik se je leta 2012 odločil za investicijo na podlagi tedaj veljavnega predpisa, kar pomeni, da je ekonomsko upravičenost investicije gradil le na finančni pomoči v določeni višini, odvisni od referenčnih stroškov, kot jih je priznavala takratna Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. To brez dvoma kaže, da je imel tožnik določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah navedene uredbe.
Sodišče se ne strinja, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS, ki zagotavlja osebam, da država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.