V obravnavanem primeru se toženka v izpodbijani odločbi sklicuje le na pravno podlago odločitve (24. člen ZBPP), ne obrazloži pa, kateri pogoj iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP je v obravnavanem primeru izpolnjen, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. Odločbe že zato ni mogoče preizkusiti. Poleg tega odločba zgolj povzema ugotovitve odvetnika v prejšnjem postopku, s katerimi pa se tožnik očitno ne strinja, svojih razlogov, zakaj je zadeva očitno nerazumna, pa ne navaja. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba
V zadevi ni sporno, da je tožnik prekoračil pritožbeni rok, zato je njegovo pričakovanje, da bi v postopku s pritožbo zoper sklep opr. št. III U 34/2013-13 uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
izvršitev inšpekcijske odločbe - odlog izvršbe - upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi vloge za odlog izvršitve inšpekcijske odločbe je procesni sklep, saj se nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZBPP člen 20, 20/5, 34, 34/2. ZUP člen 9, 138, 138/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je s preverjanjem podatkov iz registra KDD ugotovila, da je tožnikova žena lastnica 12-tih vrednostnih papirjev. O tej ugotovitvi tožnika ni obvestila pred izdajo izpodbijane odločbe, zato je bistveno kršila določbe upravnega postopka.
ZUP člen 87. Uredba o upravnem poslovanju člen 172.
vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - hišni predalčnik
V zadevi ni sporno, da tožnica na naslovu njenega prebivališča ni imela hišnega predalčnika, s čimer je sama zmanjšala možnost, da bi se z odločbo pravočasno seznanila. Pri tem sodišče poudarja, da je obveznost vročevalca, da pisanje pusti v naslovnikovemu predalčniku, namenjena le temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost prosilca - samovoljno nasilje - slabe humanitarne razmere - slabe ekonomsko socialne razmere - notranja razselitev - dejanska zaščita - prosilec iz Afganistana
V primeru vrnitve v domačo provinco in v njegov domači kraj tožniku grozi resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ. Pač pa bi lahko tožnik prebival v Kabulu, kjer mu ne bi grozila resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v situaciji mednarodnega oziroma notranjega oboroženega spopada. Pri tej oceni je sodišče upoštevalo tako poročila, pridobljena v upravnem postopku, kot tudi novejša poročila, ki jih je pred obravnavo predložila toženka.
Pojem samovoljnega nasilja iz 3. alineje 28. člena ZMZ obsega več kriterijev. Vsekakor je na prvem mestu število mrtvih in ranjenih oseb, število varnostnih incidentov. Zgolj izjemoma bi se v določenih primerih sem štele tudi slabe humanitarne in ekonomsko-socialne razmere, vendar po mnenju sodišča le takrat, ko bi lahko bila zaradi takšnih razmer ogrožena človeška življenja iz razlogov, kot je na primer širjenje nalezljivih bolezni, lakota in podobno.
ZCes-1 člen 100, 100/5. ZUP člen 43, 214, 240, 240/2.
postavitev prometne signalizacije - lokalna cesta - stranka v postopku - stranski udeleženec - obrazložitev odločbe
V ZCes-1 in splošnih aktih občine za odločanje o prometni signalizaciji ni predpisana udeležba strank v postopku. Iz tožbenih navedb in izpodbijanega dokončnega sklepa pa je razvidno, da tožnik v postopek izdaje izpodbijane odločbe ni bil povabljen in da je organ prve stopnje njegovo pritožbo zoper odločbo, v kateri je uveljavljal pravice stranskega udeleženca, zavrgel z utemeljitvijo, da tožnik ni stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 240. člena ZUP). Organ prve stopnje in niti župan v odločbi, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, v obrazložitvi nista navedla dejstev, na katerih bi morala temeljiti zavrnitev tožnikove zahteve za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku. Brez ugotovitve dejstev, iz katerih bi lahko izhajalo, da tožnik pravnega interesa v obravnavani upravni stvari ni izkazal, ostaja tudi obrazložitev tako pomanjkljiva, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnika bi si kot investitorja spornega objekta morala za njegovo gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga nista pridobila, zaradi česar gre za nelegalno gradnjo in je zato gradbeni inšpektor ukrep izrekel skladno s 152. členom ZGO-1.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji
Ker toženka razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno, sodišču kljub izrecnemu pozivu z dne 4. 3. 2014 ni sporočila, sodišče ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa upravičena. Po prvem odstavku 58. člena ZDen mora biti namreč odločba organa prve stopnje o zahtevi (odločba o denacionalizaciji) izdana in vročena upravičencu najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve. Kot rečeno, pa toženka pa ne navaja, da bi bili podani kakšni opravičljivi razlogi za neizdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - poslovni delež v gospodarski družbi
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik 100% poslovnega deleža v gospodarski družbi, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke sodnega/poslovnega registra AJPES.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrsta varovanja zemljišča - kmetijska zemljišča
V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se ugotavlja le, v katero izmed obeh območij kmetijskih zemljišč je zemljišče uvrščeno z občinskim prostorskim aktom. Po navedenem je torej neutemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da organ pri izračunu nadomestila ne bi smel upoštevati razvrstitve po OPN, temveč dejansko stanje zemljišča.
Ugotovitev, da nameravani poseg ni v skladu z varstvenim režimom, kot ga določata PUP in Strokovne podlage, nima opore v dejanskih ugotovitvah. Tudi drugostopenjski organ je namreč z dopolnitvijo obrazložitve izpodbijane odločitve pojasnjeval le kakšen je varstveni režim območja kompleksnega varstva kulturne dediščine Bitnje, varstveni režim kulturne krajine Bitnje in pomen varovanja cerkve sv. Nikolaja in freske sv. Krištofa na njeni južni fasadi. Zakaj predvidena gradnja stanovanjskega objekta z vidika teh varstvenih režimov ni dopustna, pa nista pojasnila ne organ prve ne organ druge stopnje.
nepopolna tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnik tožbe (tudi) po pozivu sodišča ni podpisal, je tožba nepopolna, izpodbijani akt pa tudi ni ničen, zato je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
okoljska dajatev - emisije toplogrednih plinov - trgovanje s pravicami do emisije
Tožnica kot zavezanka za plačilo okoljske dajatve bi morala pridobiti odločbo o oprostitvi, izdano na podlagi predpisa iz četrtega odstavka 113. člena ZVO-1 - ta predpis pa je v tej zadevi uporabljena Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 43/05, ki je odločbo, na podlagi katere se ne plačuje okoljske dajatve za rabo goriva v napravi, poimenovalo kot dovoljenje za OP (4. točka prvega odstavka 11. člena). Ker ni sporno, da je tožnica odločbo o oprostitvi, izdano za energent lignit, dobila šele 30. 11. 2011, ni bilo ovire za izdajo izpodbijane odločbe.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZLS člen 21, 21/2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - upravni akt - sklep občinskega sveta - nesprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta
Izpodbijani sklep, s katerimi je občinski svet odločil, da ne sprejme OPPN, ni odločitev s področja upravnega prava oziroma ni upravna zadeva, saj ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na področju upravnega prava.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - inšpekcijski zavezanec - skrbnik živali
Po ZZZiv je za živali odgovorna - in je s tem njihova skrbnica - tožnica, kar je tudi trdila v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Do teh okoliščin se toženka ni opredelila, to pa pomeni, da je ostala neugotovljena oziroma neobrazložena identiteta skrbnika živali in s tem inšpekcijskega zavezanca, kar je po izrecnih določbah ZZZiv odločilnega pomena za izdajo zakonite odločbe.
Poleg tega o tem, zakaj v obravnavani zadevi v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo ni bil možen zgolj začasen odvzem živali in odreditev njihove reje na domu skrbnika, nobena od odločb nima razlogov oziroma je o njih mogoče sklepati zgolj posredno, iz okoliščin, navedenih v obrazložitvi drugostopenjske odločbe. V neposrednem nasprotju z zakonsko ureditvijo pa je ravnanje toženke, ko je prodajo živali v celoti prepustila inšpekcijskemu zavezancu, ne da bi pri tem kakorkoli zagotovila z zakonom predpisano ravnanje s kupnino.
Iz odločbe o podaljšanju gradbenega dovoljenja št. 351-29/2011 z dne 1. 3. 2011, ki jo tožnica prilaga tožbi, izhaja, da se gradbeno dovoljenje št. 351-161/2008 med drugim nanaša tudi na gradnjo dovozne ceste na parceli št. 2112/1 in 2112/2, zato sodišče nima razloga za dvom v ugotovitev upravnega organa, da je bila dovozna cesta na teh dveh parcelah zgrajena po navedenem gradbenem dovoljenju.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom
Na območju gozdnih zemljišč prostorski akt ne dopušča gradnje sirarne. Ker nameravana gradnja ni skladna s prostorskim aktom, je treba zavrniti zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZMZ člen 16b, 16b/1. ZUP člen 13, 13/4, 222, 222/4. ZUS-1 člen 28.
mednarodna zaščita - združevanje družine - starši polnoletne osebe z mednarodno zaščito - dolžina trajanja upravnega postopka
Nobeden izmed taksativno naštetih zakonskih dejanskih stanov iz 1. do 7. točke prvega odstavka 16. b člena ZMZ ne daje podlage za zaključek, da bi polnoletna oseba, ki ji je priznan status subsidiarne oblike mednarodne zaščite, lahko bila naslovnik pravice do združevanja družine zaradi združitve družine s svojimi starši. Pravni red EU ne določa razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status begunca po osnovnem pridobitelju tega statusa, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost. Neposredna uporaba Direktiv 2003/86/ES in 2011/95/ES glede kroga oseb, ki se štejejo za družinske člane, ni obvezna. Kogentnih določb ZMZ, ki so usklajene s pravnim redom EU, pa tudi ni mogoče razlagati širše, kot so zapisane. Opredelitev družinskih članov v ZMZ ni v neskladju s 53. in 56. členom URS in tudi ne z 8. členom EKČP.
Dolžina trajanja upravnega postopka v konkretni zadevi sama po sebi na pravilnost odločitve ne more vplivati. Sicer pa je zakonodajalec v tovrstnih primerih strankam v upravnih postopkih dal na razpolago več možnosti za uporabo pravnih sredstev in institutov za pospešitev postopka, kot je npr. pritožba zaradi molka organa in tožba v upravnem sporu zaradi molka organa.
ZDru-1 člen 10, 10/7, 17, 17/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 254, 254/2.
društvo - zveza društev - vpis v register društev - ime društva - pravica do pritožbe - obrazložitev odločbe o pritožbi
Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva; rok za vložitev pritožbe je 6 mesecev od registracije društva. V obravnavanem primeru je takšno pritožbo toženka pravilno vsebinsko obravnavala in pri tem tudi argumentirano odgovorila na vse pritožbene ugovore.