mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene - izključno ekonomski razlogi za prihod prosilca - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - preganjanje - huda kršitev človekovih pravic - drugačen družbenopolitični sistem - opustitev osebnega razgovora - dokazno breme - prosilec iz Kube
Toženka ni imela dejanske podlage za oceno, da iz tožnikove prošnje nedvoumno izhaja, da je prišel v Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov, zato izpodbijani akt ne more temeljiti na 1. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ.
Tožniku tudi ni mogoče zavrniti prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene, ker ni brez utemeljenega razloga izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem času, če je za to imel možnost (5. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ). To določilo se v prvi vrsti nanaša na časovne okoliščine po tožnikovem vstopu v Slovenijo, kajti toženka nima podatkov o tem, v kolikšni meri je tožnik imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito v drugih državah; v konkretnem primeru so to Rusija, Srbija in Črna gora, ki niso članice EU.
Izpodbijani akt ima zakonito podlago v 3. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ. Lastnosti dejanj preganjanja državnih oblasti na Kubi v primeru tožnika ne dosegajo ravni, ki jo določata 1. ali 2. alineja prvega odstavka 26. člena ZMZ. Tožnik namreč ni navedel nobenega dejanja, ki bi bilo tako resno ali ponavljajoče, da bi predstavljalo hudo kršitev človekovih pravic, ki jih v skladu z 15. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni mogoče omejiti, niti ni navedel zbira kakšnih različnih ukrepov v smislu 2. alineje prvega odstavka 26. člena ZMZ. Intenzivnosti dejanj v tožbi niti ne omenja in jih zato tudi ne utemeljuje. Drugačen družbeno-političen sistem na Kubi, ki v primerjavi z ureditvijo v Sloveniji morebiti pomeni več neposrednega nadzora nad državljani s strani državnih organov glede političnega prepričanja posameznikov, kar vključuje enostrankarski sistem, več nadzora nad svobodo potovanja in večje omejitve pri pridobivanju zasebne lastnine, pa glede na odsotnost tožnikovih argumentov o tem, da gre za prepričljiv subjektivni strah pred posledicami hudih kršitev njegovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ, ne pomenijo preganjanja v smislu 26. člena ZMZ.
Opustitev osebnega razgovora oziroma njegova nadomestitev z izjavo po 119. členu ZMZ sama po sebi ne pomeni bistvene kršitve določb postopka.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito - še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec - je deljeno med tožnika in toženko in ga torej ne nosi samo toženka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba
V zadevi ni sporno, da je tožnik prekoračil pritožbeni rok, zato je njegovo pričakovanje, da bi v postopku s pritožbo zoper sklep opr. št. III U 34/2013-13 uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji
Ker toženka razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno, sodišču kljub izrecnemu pozivu z dne 4. 3. 2014 ni sporočila, sodišče ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa upravičena. Po prvem odstavku 58. člena ZDen mora biti namreč odločba organa prve stopnje o zahtevi (odločba o denacionalizaciji) izdana in vročena upravičencu najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve. Kot rečeno, pa toženka pa ne navaja, da bi bili podani kakšni opravičljivi razlogi za neizdajo odločbe.
ZBPP člen 20, 20/5, 34, 34/2. ZUP člen 9, 138, 138/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je s preverjanjem podatkov iz registra KDD ugotovila, da je tožnikova žena lastnica 12-tih vrednostnih papirjev. O tej ugotovitvi tožnika ni obvestila pred izdajo izpodbijane odločbe, zato je bistveno kršila določbe upravnega postopka.
ZUP člen 42, 43. ZGO-1 člen 62, 62/4. Statut Mestne občine Koper člen 140, 143.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravna korist
Krajevna skupnost Ankaran, ki je bila ustanovljena v skladu z 140. členom Statuta MOK ne more imeti statusa stranke v postopku. Iz določbe 143. člena Statuta ne izhaja, da bi imela krajevna skupnost pooblastilo za nastopanje v pravnih postopkih. Iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi MOK Krajevno skupnost Ankaran v skladu z tretjim odstavkom 143. člena Statuta pooblastila, da opravlja naloge v konkretni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nejasna vloga - zavrženje vloge
Iz tožničine prošnje za dodelitev BPP kljub dvema pozivoma k dopolnitvi vloge, ni razvidno kaj pravzaprav želi, zato tudi niso izpolnjeni pogoji za meritorno odločanje o njeni prošnji.
ZUP člen 87. Uredba o upravnem poslovanju člen 172.
vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - hišni predalčnik
V zadevi ni sporno, da tožnica na naslovu njenega prebivališča ni imela hišnega predalčnika, s čimer je sama zmanjšala možnost, da bi se z odločbo pravočasno seznanila. Pri tem sodišče poudarja, da je obveznost vročevalca, da pisanje pusti v naslovnikovemu predalčniku, namenjena le temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.
okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Vplivno območje je določeno v poročilu o vplivih na okolje in ne v Uredbi o odpadkih, na katero se sklicuje tožeča stranka. Iz izpodbijanega sklepa niti iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi tožeča stranka stalno prebivala na vplivnem območju, niti da je lastnik ali posestnik nepremičnine. Zato tožbena trditev, da živi v neposredni bližini posega na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost prosilca - samovoljno nasilje - slabe humanitarne razmere - slabe ekonomsko socialne razmere - notranja razselitev - dejanska zaščita - prosilec iz Afganistana
V primeru vrnitve v domačo provinco in v njegov domači kraj tožniku grozi resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ. Pač pa bi lahko tožnik prebival v Kabulu, kjer mu ne bi grozila resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v situaciji mednarodnega oziroma notranjega oboroženega spopada. Pri tej oceni je sodišče upoštevalo tako poročila, pridobljena v upravnem postopku, kot tudi novejša poročila, ki jih je pred obravnavo predložila toženka.
Pojem samovoljnega nasilja iz 3. alineje 28. člena ZMZ obsega več kriterijev. Vsekakor je na prvem mestu število mrtvih in ranjenih oseb, število varnostnih incidentov. Zgolj izjemoma bi se v določenih primerih sem štele tudi slabe humanitarne in ekonomsko-socialne razmere, vendar po mnenju sodišča le takrat, ko bi lahko bila zaradi takšnih razmer ogrožena človeška življenja iz razlogov, kot je na primer širjenje nalezljivih bolezni, lakota in podobno.
Iz odločbe o podaljšanju gradbenega dovoljenja št. 351-29/2011 z dne 1. 3. 2011, ki jo tožnica prilaga tožbi, izhaja, da se gradbeno dovoljenje št. 351-161/2008 med drugim nanaša tudi na gradnjo dovozne ceste na parceli št. 2112/1 in 2112/2, zato sodišče nima razloga za dvom v ugotovitev upravnega organa, da je bila dovozna cesta na teh dveh parcelah zgrajena po navedenem gradbenem dovoljenju.
nepopolna tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnik tožbe (tudi) po pozivu sodišča ni podpisal, je tožba nepopolna, izpodbijani akt pa tudi ni ničen, zato je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZLS člen 21, 21/2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - upravni akt - sklep občinskega sveta - nesprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta
Izpodbijani sklep, s katerimi je občinski svet odločil, da ne sprejme OPPN, ni odločitev s področja upravnega prava oziroma ni upravna zadeva, saj ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na področju upravnega prava.
Ugotovitev, da nameravani poseg ni v skladu z varstvenim režimom, kot ga določata PUP in Strokovne podlage, nima opore v dejanskih ugotovitvah. Tudi drugostopenjski organ je namreč z dopolnitvijo obrazložitve izpodbijane odločitve pojasnjeval le kakšen je varstveni režim območja kompleksnega varstva kulturne dediščine Bitnje, varstveni režim kulturne krajine Bitnje in pomen varovanja cerkve sv. Nikolaja in freske sv. Krištofa na njeni južni fasadi. Zakaj predvidena gradnja stanovanjskega objekta z vidika teh varstvenih režimov ni dopustna, pa nista pojasnila ne organ prve ne organ druge stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - poslovni delež v gospodarski družbi
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik 100% poslovnega deleža v gospodarski družbi, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke sodnega/poslovnega registra AJPES.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrsta varovanja zemljišča - kmetijska zemljišča
V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se ugotavlja le, v katero izmed obeh območij kmetijskih zemljišč je zemljišče uvrščeno z občinskim prostorskim aktom. Po navedenem je torej neutemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da organ pri izračunu nadomestila ne bi smel upoštevati razvrstitve po OPN, temveč dejansko stanje zemljišča.
okoljska dajatev - emisije toplogrednih plinov - trgovanje s pravicami do emisije
Tožnica kot zavezanka za plačilo okoljske dajatve bi morala pridobiti odločbo o oprostitvi, izdano na podlagi predpisa iz četrtega odstavka 113. člena ZVO-1 - ta predpis pa je v tej zadevi uporabljena Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 43/05, ki je odločbo, na podlagi katere se ne plačuje okoljske dajatve za rabo goriva v napravi, poimenovalo kot dovoljenje za OP (4. točka prvega odstavka 11. člena). Ker ni sporno, da je tožnica odločbo o oprostitvi, izdano za energent lignit, dobila šele 30. 11. 2011, ni bilo ovire za izdajo izpodbijane odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - inšpekcijski zavezanec - skrbnik živali
Po ZZZiv je za živali odgovorna - in je s tem njihova skrbnica - tožnica, kar je tudi trdila v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Do teh okoliščin se toženka ni opredelila, to pa pomeni, da je ostala neugotovljena oziroma neobrazložena identiteta skrbnika živali in s tem inšpekcijskega zavezanca, kar je po izrecnih določbah ZZZiv odločilnega pomena za izdajo zakonite odločbe.
Poleg tega o tem, zakaj v obravnavani zadevi v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo ni bil možen zgolj začasen odvzem živali in odreditev njihove reje na domu skrbnika, nobena od odločb nima razlogov oziroma je o njih mogoče sklepati zgolj posredno, iz okoliščin, navedenih v obrazložitvi drugostopenjske odločbe. V neposrednem nasprotju z zakonsko ureditvijo pa je ravnanje toženke, ko je prodajo živali v celoti prepustila inšpekcijskemu zavezancu, ne da bi pri tem kakorkoli zagotovila z zakonom predpisano ravnanje s kupnino.
ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64/n/1, 64n/3. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
V izpodbijani odločbi je toženka svojo odločitev oprla na Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov, veljavno v času odločanja (31. 7. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej, zato v zadevi ni bilo kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS.
Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da sploh še ni pridobil nobene pravice. Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Sklep o domiku nepremičnin, izdan v postopku javne dražbe, se nanaša zgolj na dve sporni parceli, ki glede na navedeni sklep res ne spadata v tožnikovo premoženje. Glede ostalih nepremičnin pa tožnik ni predložil nobenih dokazil, ki bi izkazovala drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz izpodbijane odločbe in listin upravnega spisa.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - vročitev akta - fikcija vročitve
Tožeči stranki je bilo puščeno sporočilo, da se osebna vročitev po določbi 87. člena ZUP ne da opraviti, zato lahko pošiljko osebno prevzame na pošti v roku 15 dni. Tožeča stranka je bila tudi opozorjena na to, da bo po tem roku pismo puščeno v hišnem predalčniku, kakor tudi, da se bo štelo, če pisma ne bo prevzela v navedenem 15 dnevnem roku, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka roka. Z dnem preteka tega roka se je vročitev štela za opravljeno, naslednji dan pa je pričel teči 8 dnevni rok za vložitev pritožbe.