ZMZ člen 7, 7/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1, 17/2, 21, 22, 23, 100, 100/2, 116, 116/2. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. 9. 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
mednarodna zaščita - združitev družine - dokazovanje sorodstvenega razmerja - mladoletnik brez spremstva - korist otroka - prosilec iz Somalije
Med dokaznim bremenom stranke v zvezi s prošnjo za združitev družine po ZMZ in dokaznim bremenom stranke v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito ni nobene bistvene razlike. V obeh primerih mora stranka predložiti vse razpoložljive dokaze, dokumentacijo in navesti vsa znana dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njeno prošnjo. V obeh primerih – in še posebej takrat, ko je prosilec mladoletnik brez spremstva – pa mora pristojni organ tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejansko stanje in upoštevati tudi dokaze, ki jih sam pridobi. V postopkih, v katerih se obravnavajo mladoletniki brez spremstva, mora biti uradna oseba dodatno usposobljena za dajanje pomoči mladoletniku, v sodelovanju z osebami, ki so specializirane za delo z otroki in mladoletniki. Prošnjo mladoletnika brez spremstva je treba obravnavati prednostno, kar velja tudi za prošnjo za združitev mladoletnika, ki mu je priznana subsidiarna zaščita, z mamo, saj je to v skladu z upoštevanjem načela največjih koristi za otroka.
Stališča, ki jih je toženka v obravnavani zadevi zavzela glede dokaznega prava, pripeljejo do nedopustne pravne situacije, da begunci iz Somalije objektivno ne morejo dokazati sorodstvenih razmerij in zato ne morejo uresničevati pravice do združevanja družine po ZMZ, četudi gre za mladoletnike brez spremstva. To pomeni kršitev načela varstva največjih otrokovih koristi, po katerem mora biti korist otroka pomembnejša od interesa trenutne politike priseljevanja.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - gostinska dejavnost - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti
Za odločitev niso pomembni tožbeni ugovori, da je društvo gostinske usluge nudilo le članom društva, ter da člani za zapitek prispevajo prostovoljni prispevek. Pri opravljanju gostinskega dejavnosti po ZGos namreč ni bistveno, na kakšen način se gostinska dejavnost opravlja, ali je to pridobitni ali nepridobitni način, niti ni bistveno to, komu se storitve nudijo, kakor tudi ne, kdo storitev opravlja. Po ZGos lahko gostinsko dejavnost opravljajo tudi društva, kolikor imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem statutu in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom
Na območju gozdnih zemljišč prostorski akt ne dopušča gradnje sirarne. Ker nameravana gradnja ni skladna s prostorskim aktom, je treba zavrniti zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja.
EZ člen 64n, 64/n/1, 64n/3, 64n/4, 64n/4-2, 64n/5, 64n/9. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni z obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem. Višina obratovalne podpore je odvisna od podatkov, ki so ekonomske narave in zato spremenljivi.
Ker tožnik ni javnopravni subjekt, njegove odločitve za investicijo ni mogoče primerjati s projekti lokalnih skupnosti, ki so planirani ob upoštevanju obstoječih virov financiranja. Zgolj nestrinjanje z višino podpore tudi ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da, kot navedeno, sploh še ni pridobil nobene pravice.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
Noben zakon ne predvideva sodelovanja javnosti pri sprejemanju vladnih uredb, s katerimi podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa.
EZ člen 64n. URS člen 2, 74. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije 6, 6/1.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - višina podpore - finančna pomoč za tekoče poslovanje - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice - svobodna gospodarska pobuda
Tožnik se je leta 2012 odločil za investicijo na podlagi tedaj veljavnega predpisa, kar pomeni, da je ekonomsko upravičenost investicije gradil le na finančni pomoči v določeni višini, odvisni od referenčnih stroškov, kot jih je priznavala takratna Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. To brez dvoma kaže, da je imel tožnik določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah navedene uredbe.
Sodišče se ne strinja, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS, ki zagotavlja osebam, da država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
občina - sofinanciranje investicij občin - načrt porabe občine - vračilo namenskih sredstev - pravna podlaga za vračilo sredstev
Iz jezikovne in namenske razlage 33. člena ZIPRS1314 ne izhaja, da je lahko temelj zahtevka za vračilo sredstev le pravnomočna sodna ali upravna odločba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je eden izmed pogojev tudi ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila, tako da je upoštevala osebnost tožnika, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo tožnik v predmetnem postopku imel strokovno obrambo z zagovornikom.
URS člen 2. EZ člen 64 n, 64 n/1. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8, 8/1, 6, 6/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - proizvodnja električne energije - finančna podpora proizvodnji električne energije - sprememba pravnega predpisa - načelo zaupanja v pravo - poseg v pričakovane pravice
Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo. Pridobitev pravice zato ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Glede na navedeno ni utemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo, ki osebam zagotavlja, da država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov in tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - vročitev akta - fikcija vročitve
Tožeči stranki je bilo puščeno sporočilo, da se osebna vročitev po določbi 87. člena ZUP ne da opraviti, zato lahko pošiljko osebno prevzame na pošti v roku 15 dni. Tožeča stranka je bila tudi opozorjena na to, da bo po tem roku pismo puščeno v hišnem predalčniku, kakor tudi, da se bo štelo, če pisma ne bo prevzela v navedenem 15 dnevnem roku, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka roka. Z dnem preteka tega roka se je vročitev štela za opravljeno, naslednji dan pa je pričel teči 8 dnevni rok za vložitev pritožbe.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Pristojni organ tujcu, ki želi bivati v Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, „lahko“ izda dovoljenje za začasno prebivanje, če ima delovno dovoljenje ali če izpolnjuje pogoje, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti določajo zakoni in drugi predpisi, kadar tujec za opravljanje teh dejavnosti delovnega dovoljenja ne potrebuje. Beseda „lahko“ v tem določilu, ki vzpostavlja diskrecijo upravnega organa, pa se povezuje z določilom 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, ki postavlja dodaten pogoj za izdajo dovoljenja, in sicer, da ni izkazana domneva, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
občina - sofinanciranje investicij občin - načrt porabe občine - vračilo namenskih sredstev
Za uporabo določil tretjega odstavka 46. člena in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do občine iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo zahteva pristojni organ. V primeru, da bo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ta ni obstajala, pa bosta morali stranki, če ne bo dogovora, spor glede sredstev po 21. členu ZFO-1 rešiti v postopku pred rednim sodiščem.
Zakonodajalec je v 4. alineji tretjega odstavka 10. člena ZDru-1 posebej opredelil izjemo, ki dopušča oziroma omogoča odstop od siceršnje obvezne uporabe slovenskega jezika, in sicer če gre v poimenovanju društva oziroma zveze za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva oziroma zveze ter zanje slovenski jezik nima ustreznega izraza.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. O pričakovanih pravicah je namreč mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj. Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil. v obravnavani zadevi poseg v svobodno gospodarsko pobudo, kot jo zagotavlja 74. člen Ustave, ni mogoč, saj je podpora glede na njeno zakonsko opredelitev namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da podpora nima pridobitnega značaja, temveč da je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom. Zgolj dejstvo, da predlog sprememb ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, pa ne pomeni kršitve pravice iz 44. člena Ustave Republike Slovenije.
ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64/n/1, 64n/3. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
V izpodbijani odločbi je toženka svojo odločitev oprla na Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov, veljavno v času odločanja (31. 7. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej, zato v zadevi ni bilo kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave RS.
Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da sploh še ni pridobil nobene pravice. Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64n/1, 64n/4, 64n/4-2, 64n/5, 64n/9. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljenih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Toženka je svojo odločitev oprla na uredbo, veljavno v času odločanja (4. 6. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik ima določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni pravno sporno, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Ker tožnik ni javnopravni subjekt, njegove odločitve za investicijo ni mogoče primerjati s projekti lokalnih skupnosti, ki so planirani ob upoštevanju obstoječih virov financiranja. Zgolj nestrinjanje z višino podpore, ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da, sploh še ni pridobil nobene pravice.
Vlada je celo sama predvidela, da v določenih primerih javnosti ne bo povabila k sodelovanju. Zato tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb uredbe v vsakem primeru objavljen.
ZDru-1 člen 10, 10/7, 17, 17/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 254, 254/2.
društvo - zveza društev - vpis v register društev - ime društva - pravica do pritožbe - obrazložitev odločbe o pritožbi
Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva; rok za vložitev pritožbe je 6 mesecev od registracije društva. V obravnavanem primeru je takšno pritožbo toženka pravilno vsebinsko obravnavala in pri tem tudi argumentirano odgovorila na vse pritožbene ugovore.
EZ člen 64n. ZUP člen 6. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 8.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
V obravnavanem primeru noben zakon ne predvideva sodelovanja javnosti pri sprejemanju vladnih uredb, s katerimi podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb v vsakem primeru objavljen.
ZPOmK-1 člen 9, 28, 28/2, 29, 29/2, 31. ZUP člen 88, 91.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - trg dobave zemeljskega plina odjemalcem s prenosnega omrežja - preiskava poslovnih prostorov - poročilo o preiskavi - sodelovalna dolžnost podjetja - vročitev pisanj - oviranje preiskave - izrek denarne kazni
Tudi če je postopek uveden in ima podjetje pooblaščenca, se vročitev opravi podjetju in ne njegovemu pooblaščencu. To pomeni, da so pooblaščene osebe toženke ravnale pravilno, ko so ob prihodu k tožniku, članu uprave, torej zakonitemu zastopniku, vročile sklep o uvedbi postopka in sklep o preiskavi.
Tožnik je pripombe k poročilu podal po dveh pooblaščencih, zato neutemeljeno zatrjuje, da mu pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo izpodbijanega sklepa.
Namen ureditve preiskave po ZPOmK-1 omogoča t.i. „dawn raid“ (napad ob zori) prav zato, da se onemogoči kakršenkoli vpliv podjetja na dokazno gradivo, ki se ga želi zavarovati. Zato pa je potrebna vsaj minimalna sodelovalna dolžnost preiskovane (pravne) osebe, tako da nekdo preiskovalcem npr. odpre vrata poslovnih prostorov in (morda) pokaže, kje se nahaja dokumentacija, ki jo ti želijo pregledati. Te pa v obravnavani zadevi ni bilo in v tem se kaže oviranje preiskave v tej zadevi.
ZPOmK-1 ne zahteva, da bi se v sklepu o preiskavi natančno navedlo, katere dokumente želijo pooblaščene osebe toženke pregledati. Šele ko pooblaščene osebe toženke vstopijo v prostore preiskovanega podjetja, se lahko sploh prepričajo, ali je v njih mogoče najti relevantno dokazno gradivo in na tej podlagi (morebiti) zožijo obseg potrebne preiskave.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - pogoji za parcelacijo in evidentiranje urejene meje - lastništvo zemljišč
V zvezi z lastništvom parcel je upravni organ pravilno pojasnil, da tožnik lastninske pravice ne more uveljavljati v tem postopku, ker to ni stvar tega postopka, v katerem gre za evidentiranje urejene meje in parcelacije, ampak je to stvar ustreznega sodnega postopka.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/5. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 144.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - skrajšani ugotovitveni postopek - tožbena novota - prepoved vložitve nove prošnje
Ob tem, ko eno navedenih za odločitev relevantnih dejstev, izhaja iz tožnikove prošnje za BPP, kot ga je sam navedel (o nelastništvu kapitalske naložbe), pri drugem pa gre za uradni podatek sodnega registra, je organ za BPP mogel odločiti v skrajšanem postopku ter ne da bi tožniku pred odločitvijo v zadevi dal možnost izjave o odločilnih dejstvih.
Kolikor pa tožnik opira tožbeno navedbo o tem, da o svojem premoženjskem stanju ni navajal neresničnih podatkov, na spremembo podatka, vpisanega pri gospodarski družbi v sodnem registru na podlagi sklepa Srg 2014/19296, da je namreč kot zastopnik izbrisan, pa se sodišče strinja s toženko v odgovoru na tožbo, da gre za novo dejstvo, ki je nastalo po vložitvi prošnje za BPP in po izdaji izpodbijane odločbe ter ga zato pri odločanju ni mogoče upoštevati. V sodni register pri navedeni gospodarski družbi vpisani novi podatki niti ne nanašajo na lastništvo poslovnih deležev, saj to ostaja nespremenjeno: tožnik je vpisan kot lastnik 100 %- nega poslovnega deleža. Tako da tudi spremenjeni podatki o družbi ne dajejo podlage za drugačen zaključek, kot ga je organ za BPP sprejel, da je namreč tožnik o svojem premoženjskem stanju navajal neresnične podatke.
Za točnost in resničnost podatkov o premoženjskem stanju je odgovoren prosilec za BPP.