EZ člen 64n. ZUP člen 6. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 8.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.
V obravnavanem primeru noben zakon ne predvideva sodelovanja javnosti pri sprejemanju vladnih uredb, s katerimi podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb v vsakem primeru objavljen.
ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64n/1, 64n/4, 64n/4-2, 64n/5, 64n/9. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljenih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Toženka je svojo odločitev oprla na uredbo, veljavno v času odločanja (4. 6. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik ima določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni pravno sporno, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Ker tožnik ni javnopravni subjekt, njegove odločitve za investicijo ni mogoče primerjati s projekti lokalnih skupnosti, ki so planirani ob upoštevanju obstoječih virov financiranja. Zgolj nestrinjanje z višino podpore, ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da, sploh še ni pridobil nobene pravice.
Vlada je celo sama predvidela, da v določenih primerih javnosti ne bo povabila k sodelovanju. Zato tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb uredbe v vsakem primeru objavljen.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - nezakonita izselitev
V postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča se ugotavlja naslov, kjer posameznik dejansko prebiva. Odločitev v ničemer ne posega in ne vpliva na sodne postopke, ki tečejo pred drugimi sodišči v zvezi z zatrjevano nezakonito izselitvijo tožnice iz stanovanja na naslovu, kjer je imela doslej prijavljeno stalno prebivališče. Ker tožnica v upravnem sporu ni predložila pravnomočne sodbe o tem, da je bila zatrjevana prisilna izselitev iz omenjenega stanovanja nezakonita, kar bi pomenilo, da ji je bilo nezakonito preprečeno, da bi živela na želenem naslovu, sodišče nima podlage za drugačno odločitev, kot jo je sprejela tožena stranka.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/5. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 144.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - skrajšani ugotovitveni postopek - tožbena novota - prepoved vložitve nove prošnje
Ob tem, ko eno navedenih za odločitev relevantnih dejstev, izhaja iz tožnikove prošnje za BPP, kot ga je sam navedel (o nelastništvu kapitalske naložbe), pri drugem pa gre za uradni podatek sodnega registra, je organ za BPP mogel odločiti v skrajšanem postopku ter ne da bi tožniku pred odločitvijo v zadevi dal možnost izjave o odločilnih dejstvih.
Kolikor pa tožnik opira tožbeno navedbo o tem, da o svojem premoženjskem stanju ni navajal neresničnih podatkov, na spremembo podatka, vpisanega pri gospodarski družbi v sodnem registru na podlagi sklepa Srg 2014/19296, da je namreč kot zastopnik izbrisan, pa se sodišče strinja s toženko v odgovoru na tožbo, da gre za novo dejstvo, ki je nastalo po vložitvi prošnje za BPP in po izdaji izpodbijane odločbe ter ga zato pri odločanju ni mogoče upoštevati. V sodni register pri navedeni gospodarski družbi vpisani novi podatki niti ne nanašajo na lastništvo poslovnih deležev, saj to ostaja nespremenjeno: tožnik je vpisan kot lastnik 100 %- nega poslovnega deleža. Tako da tudi spremenjeni podatki o družbi ne dajejo podlage za drugačen zaključek, kot ga je organ za BPP sprejel, da je namreč tožnik o svojem premoženjskem stanju navajal neresnične podatke.
Za točnost in resničnost podatkov o premoženjskem stanju je odgovoren prosilec za BPP.
EZ člen 64n. ZUP člen 6. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 6, 8.
podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Zgolj nestrinjanje z višino podpore ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v tožnikov pravni položaj glede na to, da sploh še ni pridobil nobene pravice.
ZMZ člen 7, 7/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1, 17/2, 21, 22, 23, 100, 100/2, 116, 116/2. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. 9. 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
mednarodna zaščita - združitev družine - dokazovanje sorodstvenega razmerja - mladoletnik brez spremstva - korist otroka - prosilec iz Somalije
Med dokaznim bremenom stranke v zvezi s prošnjo za združitev družine po ZMZ in dokaznim bremenom stranke v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito ni nobene bistvene razlike. V obeh primerih mora stranka predložiti vse razpoložljive dokaze, dokumentacijo in navesti vsa znana dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njeno prošnjo. V obeh primerih – in še posebej takrat, ko je prosilec mladoletnik brez spremstva – pa mora pristojni organ tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejansko stanje in upoštevati tudi dokaze, ki jih sam pridobi. V postopkih, v katerih se obravnavajo mladoletniki brez spremstva, mora biti uradna oseba dodatno usposobljena za dajanje pomoči mladoletniku, v sodelovanju z osebami, ki so specializirane za delo z otroki in mladoletniki. Prošnjo mladoletnika brez spremstva je treba obravnavati prednostno, kar velja tudi za prošnjo za združitev mladoletnika, ki mu je priznana subsidiarna zaščita, z mamo, saj je to v skladu z upoštevanjem načela največjih koristi za otroka.
Stališča, ki jih je toženka v obravnavani zadevi zavzela glede dokaznega prava, pripeljejo do nedopustne pravne situacije, da begunci iz Somalije objektivno ne morejo dokazati sorodstvenih razmerij in zato ne morejo uresničevati pravice do združevanja družine po ZMZ, četudi gre za mladoletnike brez spremstva. To pomeni kršitev načela varstva največjih otrokovih koristi, po katerem mora biti korist otroka pomembnejša od interesa trenutne politike priseljevanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije - pogoji za dopustitev revizije
Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč ima pravico oziroma celo dolžnost, da ocenjuje razumnost zadeve oziroma njen verjeten izgled za uspeh tudi v vsebinskem pogledu.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 350a/1, 350a/3. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-3.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetnik obveznic - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Tožeča stranka nasprotuje odločbi in s tem upravnemu aktu, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma naravo izpodbijanega akta upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednem ukrepu lahko vloži le banka.
Tožeča stranka ima možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena Zban-1. Toži lahko na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi izrečenega ukrepa. Zahteva lahko razliko med škodo, ki ji je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik obveznic in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnik obveznic upravičena v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 178, 181a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 30, 68, 71. ZICPES člen 39.
carinska deklaracija - sprostitev blaga v prost promet - metoda transakcijske vrednosti - s strani tuje administracije pridobljeni podatki - prevozni stroški - tobak za žvečenje
V konkretnem primeru je sporna carinska vrednost, ki jo je določil carinski organ. Kadar carinski organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih uradov. Na podlagi člena 181a Izvedbene uredbe carinskim organom ni treba določati carinske vrednosti uvoznega blaga na osnovi metode transakcijske vrednosti, če v skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 181a CZS niso prepričani, na podlagi upravičenega dvoma, da prijavljena vrednost predstavlja celoten znesek, plačan ali ki se plača, kakor je navedeno v členu 29 CZS. Kadar so carinski organi v dvomih, lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu s četrtim odstavkom 178. člena Izvedbene uredbe.
trošarina - trošarina za komercialni prevoz - vračilo trošarine - prepozno vložen zahtevek za vračilo trošarine
Tožnik je vložil predmetni zahtevek za vračilo trošarine za mesec marec 2013 šele 3. 5. 2013, to je po preteku predpisanega roka, ki se je iztekel 30. 4. 2013, zato je bil zahtevek vložen prepozno. Predpisan rok za vložitev zahteve, ki je določen v četrtem odstavku 54č. člena Ztro, je namreč materialni prekluzivni rok, zato je pravico do vračila trošarine mogoče uveljavljati le v navedenem roku ter pomeni zamuda roka izgubo pravice.
ZBan-1 člen 330, 350a, 352, 353, 371. ZUP člen 42, 43, 229, 229/2. ZUS-1 člen 4, 5, 5/2, 17, 17/2, 63, 63/1.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - vročitev odločbe - zavrženje zahteve za vročitev odločbe - stranski udeleženec - zaupne informacije o banki
V postopku nadzora je po določbi 352. člena ZBan-1 položaj stranke (v ožjem pomenu) priznan osebi, nad katero se opravlja nadzor (subjektu nadzora), kot strankam v širšem pomenu in s tem kot stranskim udeležencem pa še (in izključno) članom uprave banke. Temu ustrezno je v določbah ZBan-1 urejeno tudi vročanje odločbe, izdane v postopku nadzora. Odločitev tožene stranke, da se zahtevi za vročitev odločbe tožnikoma ne ugodi in zahtevo s sklepom zavrže na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP, je pravilna in skladna z zakonom.
Do vročitve odločbe so upravičene izključno osebe, ki bi se postopka pred izdajo odločbe v skladu z zakonom morale oziroma lahko udeleževale zaradi varstva svojih pravic. Gre za pravico, vezano na položaj stranke, torej na položaj, ki tožnikoma po določbah ZBan-1 glede na naravo in zahtevo po učinkovitosti upravnega odločanja, ni priznan.
dohodnina - odmera dohodnine - vložitev pritožbe - obvestilo o napakah odločbe - podatki o plači - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - podlaga za zavrženje pritožbe - omejitev odločanja v škodo - obseg presoje
Ko gre za stranko, ni podlage za zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, niti po določbah 240. člena ZUP, saj je skladno z 229. členom ZUP stranka tista, ki je prva upravičena do pritožbe. Po določbi drugega odstavka 253. člena ZUP je odločanje v škodo omejeno le v primeru preseganja meje preizkusa iz 247. člena ZUP, po katerem se odločba preizkusi v delu, v katerem jo tožnik izpodbija.
trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka vračila trošarine - subjektivni rok - izdaja sklepa v subjektivnem roku
Tožnikovo stališče, da je začetek teka šestmesečnega subjektivnega roka za začetek postopka obnove treba šteti od dneva izdaje sklepa o inšpekcijskem nadzoru pri tožniku, to je v navedeni zadevi od 30. 11. 2011, ko naj bi se po mnenju tožnika carinski organ prvič seznanil z novimi dejstvi in novimi dokazi, ni pravilno. Takšno stališče ni v skladu z določbo šestega odstavka 89. člena ZDavP-2. Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru pri tožniku z dne 16. 4. 2012 je namreč tisti akt, od katerega teče subjektivni rok za obnovo postopka. V navedenem zapisniku so se namreč protokolirale ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri tožniku in se je šele z izdajo navedenega zapisnika na pravno relevanten način izvedelo za nova dejstva in dokaze.
Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prijave na razpis obravnavala komisija kot celota. Iz predloga za dodelitev sredstev nesporno sledi, da sta bila ocenjevalca dva (od članov komisije) ter da je komisija zgolj povzela točkovanje obeh ocenjevalcev in na tej podlagi oblikovala predlog odločitve. To za strokovno oceno prijave na javni razpis ne zadošča, saj je po določbah razpisa kot Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije komisija tista, ki ocenjuje. Komisija je dolžna rezultate ocenjevanja pregledati, o njih razpravljati in nato podati lastno oceno prijave. Še pred tem pa je za to, da je takšna ocena sploh možna, potrebno, da posamezni ocenjevalec poda mnenje k vsaki oceni, da ocenjevalca še pred predložitvijo ocen komisiji oceni uskladita ter da nato predstavita skupno stališče komisije, ki sprejme končno oceno. Šele na ta način je zagotovljeno objektivno in hkrati enako obravnavanje prijaviteljev. Enakosti med prijavitelji ni zadoščeno s tem, da se vse prijave ocenjujejo s strani samo dveh ocenjevalcev in s tem na enak način (nepravilno). Poleg enakosti je potrebna tudi zadostna stopnja objektivnosti na strani tistega, ki ocenjuje. Ta pa ne more biti dosežena, če je število ocenjevalcev manjše od tistega, ki je kot najmanjše določeno s sklepom direktorja Agencije oziroma z 18. členom zgoraj navedene Uredbe.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-3. ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 350a, 350a/1, 350a/3.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetnik delnic - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Tožeča stranka nasprotuje odločbi in s tem upravnemu aktu, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma naravo izpodbijanega akta tožeča stranka upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Tožbo proti odločbi o izrednih ukrepih po določbah 347. člena ZBan-1 lahko vloži banka.
Tožeča stranka ima možnost, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa, in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350. a člena Zban-1. Zahteva lahko razliko med škodo, ki ji je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik delnic in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnik delnic upravičena v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Tožeči stranki pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo v 347. in 350. a členu ZBan-1 ni odvzeta, njena ostala upravičenja, ki jih ima kot delničar pa so še posebej varovana z določbami 347. člena. Legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu pa tožeča stranka ne izkazuje.
ZBPP člen 24, 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - enaka dejanska in pravna podlaga - zavrženje vloge
Pravilnost in zakonitost že izdanih zavrnilnih odločb se v tem postopku s tožbo ne presoja, temveč se ugotavlja in presoja samo, ali je bilo o tožnikovi prošnji za BPP z dne 25. in 26.3.2014 že enkrat odločeno.
trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka vračila trošarine - zastaranje - subjektivni rok - izdaja sklepa v subjektivnem roku
Če se pri davčnem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oz. v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo davčnemu organu (šesti odstavek 89. člena ZDavP-2). Šteje se, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Glede na navedeno, gre za zakonsko presumpcijo, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika, ki jo želi tožnik izpodbiti s tem, ko navaja, da naj bi se organ z dnevom izdaje sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, tj. 30. 11. 2011, že prvič seznanil z novimi dejstvi in novimi dokazi ter navaja evidenčno knjigo listin, ki naj bi bila tisti podatek, na podlagi katerega naj bi izhajalo, da sporni delovni stroji v tem kritičnem obdobju niso delovali. Po mnenju sodišča s tem ne more uspešno izpodbiti zakonske določbe, kdaj se šteje, da je organ izvedel za nova dejstva in nove dokaze. Po mnenju sodišča je zapisnik z dne 16. 4. 2012 tisti akt, v katerem so se protokolirale ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri tožniku in šele z izdajo zapisnika 16. 4. 2012 se je na pravno relevanten način izvedelo za nova dejstva in dokaze, ki so vsebovani v omenjenem zapisniku in ki bi po mnenju sodišča lahko, če se v obnovljenem postopku dokaže njihova utemeljenost, pripeljali do drugačne odločitve glede vračila trošarine.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč - referenčni stroški - obnovljivi viri energije
Višina obratovalne podpore se v skladu s prvim odstavkom 64.n člena EZ in 8. členom Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije od uveljavitve EZ in navedene Uredbe dalje določa kot razlika med referenčnimi stroški proizvodnje električne energije iz OVE iz Priloge I in referenčno tržno ceno električne energije. Pri tem je referenčna cena električne energije pričakovana tržna cena električne energije iz napovedi ARSE o referenčnih tržnih cenah energije.
banka slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - obvestilo na spletni strani - imetnik delnic - sodno varstvo zoper odločbo banke slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 se v postopku sodnega varstva po določbah ZBan-1 ne uporablja.
Izpodbijana odločba je upravna odločba. Obstoj upravnega akta preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Navedeno velja tudi, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe na odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Tožba na odpravo oziroma ugotovitev nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je zato tudi na podlagi 4. člena ZUS-1 nedopustna.
Tožnik kot imetnik delnic ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka. Tožnik je po določbah ZBan-1 legitimiran za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ukrepa. Zahteva lahko razliko med škodo, ki mu je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik delnice in med višino poplačila, do katere bi bil kot imetnik delnic upravičen v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki mu je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Zoper odločitve, ki jih za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti sprejema zakonodajna oblast, je upravni spor izključen. Tožba je nedopustna tudi, kolikor se nanaša na drugo toženo stranko.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - objava povzetka odločbe na spletni strani - imetnik obveznic - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 se v postopku sodnega varstva po določbah ZBan-1 ne uporablja.
Izpodbijana odločba je upravna odločba. Obstoj upravnega akta preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Navedeno velja tudi, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe na odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Tožba na odpravo oziroma ugotovitev nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je zato tudi na podlagi 4. člena ZUS-1 nedopustna.
Tožniki kot imetniki obveznic niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka. Tožniki so po določbah ZBan-1 legitimirani za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki jim je nastala zaradi ukrepa. Zahtevajo lahko razliko med škodo, ki jim je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih imajo kot imetniki obveznic in med višino poplačila, do katere bi bili kot imetniki obveznic upravičeni v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki jim je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki jim je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.