dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Pristojni organ tujcu, ki želi bivati v Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, „lahko“ izda dovoljenje za začasno prebivanje, če ima delovno dovoljenje ali če izpolnjuje pogoje, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti določajo zakoni in drugi predpisi, kadar tujec za opravljanje teh dejavnosti delovnega dovoljenja ne potrebuje. Beseda „lahko“ v tem določilu, ki vzpostavlja diskrecijo upravnega organa, pa se povezuje z določilom 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, ki postavlja dodaten pogoj za izdajo dovoljenja, in sicer, da ni izkazana domneva, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
ZUP člen 6. EZ člen 64n, 64n/1, 64n/4, 64n/4-2, 64n/5, 64n/9. URS člen 2, 44, 74. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljenih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Toženka je svojo odločitev oprla na uredbo, veljavno v času odločanja (4. 6. 2013), torej vključno z njeno spremembo. Ta je začela veljati 1. 12. 2012, torej že pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. V tem pogledu ne more biti dvoma, da je toženka ravnala v skladu s 6. členom ZUP.
Tožnik ima določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni pravno sporno, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
Ustava ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, s tem pa tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej.
Ker tožnik ni javnopravni subjekt, njegove odločitve za investicijo ni mogoče primerjati s projekti lokalnih skupnosti, ki so planirani ob upoštevanju obstoječih virov financiranja. Zgolj nestrinjanje z višino podpore, ne utemeljuje zatrjevanega prekomernega posega v njegov pravni položaj glede na to, da, sploh še ni pridobil nobene pravice.
Vlada je celo sama predvidela, da v določenih primerih javnosti ne bo povabila k sodelovanju. Zato tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb uredbe v vsakem primeru objavljen.
občina - sofinanciranje investicij občin - načrt porabe občine - vračilo namenskih sredstev
Za uporabo določil tretjega odstavka 46. člena in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do občine iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo zahteva pristojni organ. V primeru, da bo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ta ni obstajala, pa bosta morali stranki, če ne bo dogovora, spor glede sredstev po 21. členu ZFO-1 rešiti v postopku pred rednim sodiščem.
Zakonodajalec je v 4. alineji tretjega odstavka 10. člena ZDru-1 posebej opredelil izjemo, ki dopušča oziroma omogoča odstop od siceršnje obvezne uporabe slovenskega jezika, in sicer če gre v poimenovanju društva oziroma zveze za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva oziroma zveze ter zanje slovenski jezik nima ustreznega izraza.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1. URS člen 2, 44, 74.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina podpore - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Tožnik je imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov. O pričakovanih pravicah je namreč mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj. Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj.
Pogoji za pridobitev določenih pravic ali njihov obseg se lahko spremenijo, posameznik pa se ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis, ki bi mu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočal uveljavljanje določene pravice, ne bo spremenil. v obravnavani zadevi poseg v svobodno gospodarsko pobudo, kot jo zagotavlja 74. člen Ustave, ni mogoč, saj je podpora glede na njeno zakonsko opredelitev namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da podpora nima pridobitnega značaja, temveč da je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom. Zgolj dejstvo, da predlog sprememb ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, pa ne pomeni kršitve pravice iz 44. člena Ustave Republike Slovenije.
ZDru-1 člen 10, 10/7, 17, 17/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 254, 254/2.
društvo - zveza društev - vpis v register društev - ime društva - pravica do pritožbe - obrazložitev odločbe o pritožbi
Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva; rok za vložitev pritožbe je 6 mesecev od registracije društva. V obravnavanem primeru je takšno pritožbo toženka pravilno vsebinsko obravnavala in pri tem tudi argumentirano odgovorila na vse pritožbene ugovore.
trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka vračila trošarine - zastaranje - subjektivni rok - izdaja sklepa v subjektivnem roku
Če se pri davčnem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oz. v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo davčnemu organu (šesti odstavek 89. člena ZDavP-2). Šteje se, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Glede na navedeno, gre za zakonsko presumpcijo, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika, ki jo želi tožnik izpodbiti s tem, ko navaja, da naj bi se organ z dnevom izdaje sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, tj. 30. 11. 2011, že prvič seznanil z novimi dejstvi in novimi dokazi ter navaja evidenčno knjigo listin, ki naj bi bila tisti podatek, na podlagi katerega naj bi izhajalo, da sporni delovni stroji v tem kritičnem obdobju niso delovali. Po mnenju sodišča s tem ne more uspešno izpodbiti zakonske določbe, kdaj se šteje, da je organ izvedel za nova dejstva in nove dokaze. Po mnenju sodišča je zapisnik z dne 16. 4. 2012 tisti akt, v katerem so se protokolirale ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri tožniku in šele z izdajo zapisnika 16. 4. 2012 se je na pravno relevanten način izvedelo za nova dejstva in dokaze, ki so vsebovani v omenjenem zapisniku in ki bi po mnenju sodišča lahko, če se v obnovljenem postopku dokaže njihova utemeljenost, pripeljali do drugačne odločitve glede vračila trošarine.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč - referenčni stroški - obnovljivi viri energije
Višina obratovalne podpore se v skladu s prvim odstavkom 64.n člena EZ in 8. členom Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije od uveljavitve EZ in navedene Uredbe dalje določa kot razlika med referenčnimi stroški proizvodnje električne energije iz OVE iz Priloge I in referenčno tržno ceno električne energije. Pri tem je referenčna cena električne energije pričakovana tržna cena električne energije iz napovedi ARSE o referenčnih tržnih cenah energije.
trošarina - trošarina za komercialni prevoz - vračilo trošarine - prepozno vložen zahtevek za vračilo trošarine
Tožnik je vložil predmetni zahtevek za vračilo trošarine za mesec marec 2013 šele 3. 5. 2013, to je po preteku predpisanega roka, ki se je iztekel 30. 4. 2013, zato je bil zahtevek vložen prepozno. Predpisan rok za vložitev zahteve, ki je določen v četrtem odstavku 54č. člena Ztro, je namreč materialni prekluzivni rok, zato je pravico do vračila trošarine mogoče uveljavljati le v navedenem roku ter pomeni zamuda roka izgubo pravice.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek DDV od jaht - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje je glede poslovnega namena tožnika v zvezi z nakupom spornih plovil nepopolno ugotovljeno. Ključne okoliščine glede dejanskega namena tožnika glede zasebne rabe plovil ali pa nakupa plovila z namenom nadaljnje prodaje oziroma delno zasebne rabe so ostale nerazčiščene. Enako velja tudi za dejansko stanje v zvezi z računi, povezanimi z vzdrževanjem predmetnih plovil. Navedeno posledično vpliva tudi na priznanje pravice do odbitka DDV po računih za prevoze z letalom, za katere tožnik zatrjuje, da so bili opravljeni v zvezi z njegovo obdavčljivo dejavnostjo in sicer z namenom prodaje predmetnih plovil na navtičnih sejmih. V konkretnem primeru davčni organ ni ugotovil vseh relevantnih okoliščin in tudi ni izvedel dokazne ocene oziroma ni navedel objektivnih okoliščin in jih povezal v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da gre pri obravnavanih transakcijah za navidezne posle ter za nezakonito pridobitev davčne ugodnosti, pri čemer bi se tožniku lahko očital subjektivni element.
ZBPP člen 24, 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - enaka dejanska in pravna podlaga - zavrženje vloge
Pravilnost in zakonitost že izdanih zavrnilnih odločb se v tem postopku s tožbo ne presoja, temveč se ugotavlja in presoja samo, ali je bilo o tožnikovi prošnji za BPP z dne 25. in 26.3.2014 že enkrat odločeno.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - objava povzetka odločbe na spletni strani - imetnik obveznic - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 se v postopku sodnega varstva po določbah ZBan-1 ne uporablja.
Izpodbijana odločba je upravna odločba. Obstoj upravnega akta preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Navedeno velja tudi, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe na odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Tožba na odpravo oziroma ugotovitev nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je zato tudi na podlagi 4. člena ZUS-1 nedopustna.
Tožniki kot imetniki obveznic niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka. Tožniki so po določbah ZBan-1 legitimirani za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki jim je nastala zaradi ukrepa. Zahtevajo lahko razliko med škodo, ki jim je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih imajo kot imetniki obveznic in med višino poplačila, do katere bi bili kot imetniki obveznic upravičeni v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki jim je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki jim je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
banka slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - obvestilo na spletni strani - imetnik delnic - sodno varstvo zoper odločbo banke slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 se v postopku sodnega varstva po določbah ZBan-1 ne uporablja.
Izpodbijana odločba je upravna odločba. Obstoj upravnega akta preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1. Navedeno velja tudi, ko tožnik po specialni zakonski ureditvi nima legitimacije za vložitev tožbe na odpravo oziroma na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Tožba na odpravo oziroma ugotovitev nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je zato tudi na podlagi 4. člena ZUS-1 nedopustna.
Tožnik kot imetnik delnic ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka. Tožnik je po določbah ZBan-1 legitimiran za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ukrepa. Zahteva lahko razliko med škodo, ki mu je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik delnice in med višino poplačila, do katere bi bil kot imetnik delnic upravičen v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki mu je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Zoper odločitve, ki jih za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti sprejema zakonodajna oblast, je upravni spor izključen. Tožba je nedopustna tudi, kolikor se nanaša na drugo toženo stranko.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 178, 181a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 30, 68, 71. ZICPES člen 39.
carinska deklaracija - sprostitev blaga v prost promet - metoda transakcijske vrednosti - s strani tuje administracije pridobljeni podatki - prevozni stroški - tobak za žvečenje
V konkretnem primeru je sporna carinska vrednost, ki jo je določil carinski organ. Kadar carinski organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih uradov. Na podlagi člena 181a Izvedbene uredbe carinskim organom ni treba določati carinske vrednosti uvoznega blaga na osnovi metode transakcijske vrednosti, če v skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 181a CZS niso prepričani, na podlagi upravičenega dvoma, da prijavljena vrednost predstavlja celoten znesek, plačan ali ki se plača, kakor je navedeno v členu 29 CZS. Kadar so carinski organi v dvomih, lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu s četrtim odstavkom 178. člena Izvedbene uredbe.
dohodnina - odmera dohodnine - vložitev pritožbe - obvestilo o napakah odločbe - podatki o plači - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - podlaga za zavrženje pritožbe - omejitev odločanja v škodo - obseg presoje
Ko gre za stranko, ni podlage za zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, niti po določbah 240. člena ZUP, saj je skladno z 229. členom ZUP stranka tista, ki je prva upravičena do pritožbe. Po določbi drugega odstavka 253. člena ZUP je odločanje v škodo omejeno le v primeru preseganja meje preizkusa iz 247. člena ZUP, po katerem se odločba preizkusi v delu, v katerem jo tožnik izpodbija.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-3. ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 350a, 350a/1, 350a/3.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetnik delnic - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Tožeča stranka nasprotuje odločbi in s tem upravnemu aktu, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma naravo izpodbijanega akta tožeča stranka upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Tožbo proti odločbi o izrednih ukrepih po določbah 347. člena ZBan-1 lahko vloži banka.
Tožeča stranka ima možnost, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa, in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350. a člena Zban-1. Zahteva lahko razliko med škodo, ki ji je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik delnic in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnik delnic upravičena v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Tožeči stranki pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo v 347. in 350. a členu ZBan-1 ni odvzeta, njena ostala upravičenja, ki jih ima kot delničar pa so še posebej varovana z določbami 347. člena. Legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu pa tožeča stranka ne izkazuje.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 347/6, 350a, 350a/1, 350a/3. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-3.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - imetnik delnic - imetnik obveznic - obvestilo o prenehanju obveznosti banke - sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe - pravica do povrnitve škode
Tožnik izpodbija upravni akt oziroma upravno odločbo, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma oziroma naravo izpodbijanega akta upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Na drugačno opredelitev izpodbijanega akta ne more vplivati način obveščanja tožnika o vsebini izpodbijane odločbe. Tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednem ukrepu lahko vloži banka.
Tožeča stranka ima možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Zahteva lahko razliko med škodo, ki mu je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik obveznic in delnic in med višino poplačila, do katere bi bil kot imetnik obveznic in delnic upravičen v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.
Tožniku pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo v 350a. členu ZBan-1 ni odvzeta, ostala upravičenja, ki jih ima kot delničar pa so še posebej varovana z določbami 347. člena. Ker je z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo, tožnik ne izkazuje legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu.
Šesti odstavek 347. člena ZBan-1 se nanaša izključno na delničarje banke in ne na imetnike obveznic.
V postopku iz 350.a člena ZBan-1 se ugotavlja škoda, ki je nastala osebam, prizadetim zaradi ukrepa in ne škoda, ki je nastala banki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije - pogoji za dopustitev revizije
Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč ima pravico oziroma celo dolžnost, da ocenjuje razumnost zadeve oziroma njen verjeten izgled za uspeh tudi v vsebinskem pogledu.
Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prijave na razpis obravnavala komisija kot celota. Iz predloga za dodelitev sredstev nesporno sledi, da sta bila ocenjevalca dva (od članov komisije) ter da je komisija zgolj povzela točkovanje obeh ocenjevalcev in na tej podlagi oblikovala predlog odločitve. To za strokovno oceno prijave na javni razpis ne zadošča, saj je po določbah razpisa kot Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije komisija tista, ki ocenjuje. Komisija je dolžna rezultate ocenjevanja pregledati, o njih razpravljati in nato podati lastno oceno prijave. Še pred tem pa je za to, da je takšna ocena sploh možna, potrebno, da posamezni ocenjevalec poda mnenje k vsaki oceni, da ocenjevalca še pred predložitvijo ocen komisiji oceni uskladita ter da nato predstavita skupno stališče komisije, ki sprejme končno oceno. Šele na ta način je zagotovljeno objektivno in hkrati enako obravnavanje prijaviteljev. Enakosti med prijavitelji ni zadoščeno s tem, da se vse prijave ocenjujejo s strani samo dveh ocenjevalcev in s tem na enak način (nepravilno). Poleg enakosti je potrebna tudi zadostna stopnja objektivnosti na strani tistega, ki ocenjuje. Ta pa ne more biti dosežena, če je število ocenjevalcev manjše od tistega, ki je kot najmanjše določeno s sklepom direktorja Agencije oziroma z 18. členom zgoraj navedene Uredbe.
ZBan-1 člen 330, 350a, 352, 353, 371. ZUP člen 42, 43, 229, 229/2. ZUS-1 člen 4, 5, 5/2, 17, 17/2, 63, 63/1.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - vročitev odločbe - zavrženje zahteve za vročitev odločbe - stranski udeleženec - zaupne informacije o banki
V postopku nadzora je po določbi 352. člena ZBan-1 položaj stranke (v ožjem pomenu) priznan osebi, nad katero se opravlja nadzor (subjektu nadzora), kot strankam v širšem pomenu in s tem kot stranskim udeležencem pa še (in izključno) članom uprave banke. Temu ustrezno je v določbah ZBan-1 urejeno tudi vročanje odločbe, izdane v postopku nadzora. Odločitev tožene stranke, da se zahtevi za vročitev odločbe tožnikoma ne ugodi in zahtevo s sklepom zavrže na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP, je pravilna in skladna z zakonom.
Do vročitve odločbe so upravičene izključno osebe, ki bi se postopka pred izdajo odločbe v skladu z zakonom morale oziroma lahko udeleževale zaradi varstva svojih pravic. Gre za pravico, vezano na položaj stranke, torej na položaj, ki tožnikoma po določbah ZBan-1 glede na naravo in zahtevo po učinkovitosti upravnega odločanja, ni priznan.