DDV - dodatna odmera DDV - odbitek DDV od jaht - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje je glede poslovnega namena tožnika v zvezi z nakupom spornih plovil nepopolno ugotovljeno. Ključne okoliščine glede dejanskega namena tožnika glede zasebne rabe plovil ali pa nakupa plovila z namenom nadaljnje prodaje oziroma delno zasebne rabe so ostale nerazčiščene. Enako velja tudi za dejansko stanje v zvezi z računi, povezanimi z vzdrževanjem predmetnih plovil. Navedeno posledično vpliva tudi na priznanje pravice do odbitka DDV po računih za prevoze z letalom, za katere tožnik zatrjuje, da so bili opravljeni v zvezi z njegovo obdavčljivo dejavnostjo in sicer z namenom prodaje predmetnih plovil na navtičnih sejmih. V konkretnem primeru davčni organ ni ugotovil vseh relevantnih okoliščin in tudi ni izvedel dokazne ocene oziroma ni navedel objektivnih okoliščin in jih povezal v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da gre pri obravnavanih transakcijah za navidezne posle ter za nezakonito pridobitev davčne ugodnosti, pri čemer bi se tožniku lahko očital subjektivni element.
ZBan-1 člen 330, 350a, 352, 353, 371. ZUP člen 42, 43, 229, 229/2. ZUS-1 člen 4, 5, 5/2, 17, 17/2, 63, 63/1.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - vročitev odločbe - zavrženje zahteve za vročitev odločbe - stranski udeleženec - zaupne informacije o banki
V postopku nadzora je po določbi 352. člena ZBan-1 položaj stranke (v ožjem pomenu) priznan osebi, nad katero se opravlja nadzor (subjektu nadzora), kot strankam v širšem pomenu in s tem kot stranskim udeležencem pa še (in izključno) članom uprave banke. Temu ustrezno je v določbah ZBan-1 urejeno tudi vročanje odločbe, izdane v postopku nadzora. Odločitev tožene stranke, da se zahtevi za vročitev odločbe tožnikoma ne ugodi in zahtevo s sklepom zavrže na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP, je pravilna in skladna z zakonom.
Do vročitve odločbe so upravičene izključno osebe, ki bi se postopka pred izdajo odločbe v skladu z zakonom morale oziroma lahko udeleževale zaradi varstva svojih pravic. Gre za pravico, vezano na položaj stranke, torej na položaj, ki tožnikoma po določbah ZBan-1 glede na naravo in zahtevo po učinkovitosti upravnega odločanja, ni priznan.
ZMZ člen 51, 51/2, 54, 54/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - milejši ukrep - prosti preudarek - obrazložitev sklepa
Z izpodbijanim sklepom je bilo tožniku začasno omejeno gibanje na podlagi zakona (51. člen ZMZ), ki ureja omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito, zato gre v zadevi za omejitev gibanja in ne za odvzem osebne svobode.
Toženka ni prekoračila meje prostega preudarka, ko se je v ponovljenem postopku ponovno odločila za izrek pridržanja oziroma začasne omejitve gibanja tožniku iz razlogov, ki jih je obrazloženo navedla v izpodbijanem sklepu. Prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne bi ustrezal namenu, za katerega je določen, saj je v zadostni meri obrazložila vse relevantne dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka glede na materialno pravni okvir odločanj. V zadostni meri je pojasnila tudi, zakaj ni mogoče učinkovito uporabiti milejšega ukrepa od pridržanja na prostore Centra za tujce.
upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - opravljanje procesnih dejanj - pooblaščenec - obseg pooblastila
Po tretjem odstavku 55. člena ZUP lahko organ v primeru, če dvomi v pristnost pisnega pooblastila, s sklepom odredi, naj stranka pred organom ali notarjem potrdi pisno pooblastilo. Vendar pa v obravnavani zadevi po presoji sodišča niso obstajali razlogi za tak dvom, nenazadnje pa pristnosti pooblastila ne zanika niti tožnica sama. Tožbeni razlogi v zvezi z dolžnostjo organa, da preveri obseg pooblastila, se po tožničinih navedbah (kot tudi smiselno) nanašajo le na splošno pooblastilo, torej pooblastilo, ki se nanaša na vse upravne postopke. V obravnavani zadevi ne gre za tako pooblastilo, saj so v njem izrecno navedene vrste postopkov, za katere je bilo dano, med njimi tudi upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - priključek na vodovod - priključek na javno cesto - indeksiranje stroškov
Zgolj dejstvo, da obstaja vodovod, vendar le primarni, kar med strankama ni sporno, samo zase ne zadostuje, saj bi moralo biti ugotovljeno, da se tožnikovi objekti lahko nanj direktno priključijo in da torej gradnja sekundarnega vodovoda, na katerega bi se priključile hiše, ta pa naprej na primarni vodovod, ni potrebna.
Za odmero pa ni relevantno, ali se tožnikova parcela lahko priključi na javno pot (cesto). Bistveno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju in da jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa prek zemljišč, ki niso npr. v njegovi lasti.
Objava županovega sklepa o indeksiranju stroškov je pomembna z vidika seznanitve naslovnikov, ki se jim bo odmerjal komunalni prispevek, o tem, kolikšni stroški bodo upoštevani pri izračunu. Če tega sklepa ni, pa bi moral organ pred izdajo odločbe stranko seznaniti tudi z indeksom, ki bo uporabljen (okoliščina, ki vpliva na odmero), in ji dati možnost, da se do njega opredeli.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt
Po prostorskem aktu so dovoljeni le enostavni objekti, gradnja nezahtevnega objekta iz točke 18 priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, kamor sodi tudi obravnavani z dimenzijami 11,74 m x 5,23 m, ni dovoljena.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 64/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranke v postopku - nevladna organizacija - rok za priglasitev udeležbe
Ureditev iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1 - za razliko od 43. člena ZUP - pri nevladnih organizacij varstvo javne koristi izenačuje z njihovo, torej osebno pravno koristijo. Gre za zakonsko fikcijo, ki nevladnim organizacijam omogoča vstop v postopek, čeprav ne izkazujejo pravne koristi v smislu drugega odstavka 43. člena ZUP. Zato je napačno tožnikovo stališče, da z zastopanjem javnega interesa izkazuje svojo pravno korist ne glede na določbo drugega odstavka 64. člena ZVO-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - pridobljena soglasja
Soglasje pristojnih soglasodajalcev po 74.a členu ZGO-1 je del popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za izdajo nezahtevnega objekta, saj mora pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti tudi, ali so za načrtovano gradnjo pridobljena vsa predpisana soglasja.
inšpekcijski postopek - izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Predmet izvršilnega postopka je izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 71, 73, 73/2, 153, 153/1. Uredba o mejnih vrednostih emisije v zrak iz velikih kurilnih naprav člen 4a, 4a/1, 4a/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - naknadni postopek - stranke v postopku - nevladna organizacija
Nevladna organizacija iz prvega odstavka 153. člena ZVO-1, tj. nevladna organizacija na področju varstva okolja, ima po izrecni določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravni interes, da vstopi v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Če je presoja ocene iz 4.a člena Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav 68/12 predmet postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ni namreč nobenega razloga, da ta z zakonom priznan pravni interes ne bi bil upoštevan tudi v primerih, ko upravni organ o tem odloča v naknadnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja
V zadevi niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje tožnikove prošnje, vložene 27. 3. 2014, saj se je za dodelitev BPP v zvezi z isto kazensko zadevo že vodil drug postopek.
ZSZ (1984) člen 58. ZUP člen 140, 237, 237/2, 237/2-3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe
Tožnik navaja, da so na delu zemljišča, ki je namenjen kmetijski dejavnosti, postavljeni objekti, ki služijo tej dejavnosti. Ker gre za okoliščino, ki je pravno pomembna za odločitev o tem, ali je tožnik za te objekte (in s tem za pripadajoče zemljišče) upravičen oprostitve plačevanja NUSZ, bi se toženka do te tožnikove navedbe morala opredeliti.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUSDDD člen 1, 3, 8, 8/1.
dovoljenje za stalno prebivanje - zavrženje ponovne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - nespremenjena pravna podlaga odločitve
Sodišče ugotavlja, da ni izpolnjen eden izmed treh taksativno določenih pogojev, ki morajo biti kumulativno podani, če naj upravni organ vlogo ob njenem predhodnem preizkusu na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, to je, da se ni spremenila pravna podlaga odločitve. Četudi sta oba upravna organa pravilno ugotovila, da je bil zakon, ki je veljal ob sprejemu odločitve o tožnikovi prvi prošnji, to je ZUSDDD, noveliran v letu 2010 s sprejemom ZUSDDD-B, sta kljub temu štela, da je ob vložitvi tožnikove ponovne prošnje pravna podlaga za odločanje nespremenjena, pri čemer pa sta očitno prezrla, da v konkretnem primeru za odločitev o ponovni prošnji tožnika ni relevantno zgolj določilo 3. člena ZUSDDD, temveč zlasti tudi določilo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD-B.
davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika
Ugovori, ki jih uveljavlja tožnica v tožbi, so neupoštevni, saj se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke več ne obstoji, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne pa v pritožbi zoper odločbo izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2.
URS člen 2, 44, 154. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
finančna podpora proizvajalcem električne energije - sprememba višine finančne podpore - pridobljene pravice - poseg v pridobljene pravice
EZ v 64.n členu določa, da se podpore proizvodnji električne energije iz OVE lahko dodelijo. To pomeni, da pridobitev navedene pravice ni tako gotova, da bi to lahko predstavljalo zavarovan pridobitni položaj. Prav tako se tudi sama višina podpore spreminja v odvisnosti od razmer na trgu. Tožeča stranka pa pred vložitvijo vloge za pridobitev finančne podpore tudi ni bila prejemnik navedenih sredstev, torej med njo in toženo stranko ni obstajalo veljavno pravno razmerje. Prav tako njeno pričakovanje podpore ni imelo dovolj trdne podlage v zakonu, saj EZ določa le, da se podpora lahko (ne pa nujno) dodeli. Zaradi navedenega po presoji sodišča Uredba ne pomeni posega v ustavno varovano pričakovanje pravic. O pričakovanih pravicah je namreč mogoče govoriti le takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj.
ZUSDDD člen 1, 1/1, 1č. ZUP člen 70, 71, 89, 89/3, 89/4, 89/5.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - vabilo na razgovor na veleposlaništvu - vročitev vabila - načelo zaslišanja stranke - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova vloga za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v RS na podlagi določil ZUSDDD. Pri tem je bila za odločitev bistvena ugotovitev, da se tožnik ni odzval na vabilo za zaslišanje na Veleposlaništvu RS v BiH. Četudi podatki upravnega spisa izkazujejo, da je bila na ime, ki je podobno osebnemu imenu tožnika, poslana bela pisemska ovojnica z vsebino, ki se je neodprta vrnila na naslov Veleposlaništva, to ne pomeni, da je bila tožniku dana dejansko učinkovita možnost sodelovati v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Izrek inšpekcijske odločbe je jasen in določen. V izreku je natančno opisan način in obseg nedovoljene nadzidave obstoječega stanovanjskega objekta, s čemer je jasno opredeljen predmet izvršbe in posledično tudi tožnikova obveznost glede odstranitve nadzidave. Prav tako je tožniku naložena vzpostavitev v prejšnje stanje, torej v stanje, kakršno je bilo pred nelegalno gradnjo. Z navedenim je po presoji sodišča obveznost tožnika dovolj natančno določena in ima tudi vse potrebne sestavine, da je mogoče odločbo izvršiti.
tožnik v tujini - odpoved pooblastila za zastopanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Določilo prvega odstavka 146. člena ZPP, po katerem mora tožnik, ki se nahaja v tujini in v Sloveniji nima pooblaščenca, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, se uporabi tudi, če tožnik ob vložitvi tožbe ima pooblaščenca, pa kasneje pooblastilno razmerje preneha.
državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V zadevi ni sporno, da je tožnik zapustil Republiko Slovenijo konec leta 1991 oziroma v začetku leta 1992. Zato je pravilen zaključek upravnih organov, da je tožnik Republiko Slovenijo zapustil pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in torej ni podana nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ko se kljub odsotnosti šteje, da je pogoj dejanskega življenja izpolnjen.