starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj – nadure – izjemnost dela
Ker je bilo dokazano, da je bilo revidentovo nadurno delo redno organizirano preko polnega delovnega časa in pri tem ni šlo za kratkotrajno delo nepričakovane oziroma izjemne narave, ne gre za nadurno delo v smislu posebnega delovnega pogoja, zato se ne more upoštevati pri odmeri pokojninske osnove po 407. členu ZPIZ-1.
Vprašanje, v kakšnem obsegu je potrebno presojati ugovor zastaranja (tj. na kateri del tožbenega zahtevka se ugovor zastaranja nanaša), je neodvisno od odgovora na vprašanje, v kakšnem obsegu je bila s pripravljalno vlogo tožba spremenjena po drugem odstavku 184. člena ZPP. Za presojo obsega ugovora zastaranja je pomembna le vsebina ugovornih navedb.
Za odločitev o ugovoru zastaranja kot ugovoru materialnega prava mora imeti sodišče na razpolago dejstva, ki takšno presojo sploh omogočajo. Glede na to, da že iz trditev tožeče stranke izhajajo podatki o datumih, do katerih naj bi tožeča stranka opravila sporna plačila, kot del ugotovljenega dejanskega stanja pa jih je navedlo tudi sodišče prve stopnje, toženi stranki ob sklicevanju na ugovor zastaranja ni bilo treba navesti nobenih dodatnih dejstev.
družba z omejeno odgovornostjo - odpoklic poslovodje d.o.o. - razlogi za odpoklic poslovodje
V kolikor razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu (nadzornega sveta d. d.; pri d. o. o. smiselno družbenikov ali nadzornega sveta, če ga družba ima), se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Po nasprotnem razlogovanju velja tudi sledeče: v kolikor so razlogi za odpoklic v sklepu o odpoklicu navedeni, se domneva, da je bil organ vodenja oziroma njegov član odpoklican iz utemeljenih razlogov in mora za dokazovanje nasprotnega organ vodenja ali njegov član v sodnem postopku zatrjevati in dokazati, da razlog za odpoklic ni utemeljen.
Od nadzornega sveta d. d. (in analogno družbenikov d. o. o.) se ne zahteva, da bi razloge za odpoklic v sklepu opredelil tako podrobno, da bi morali vsebovati natančne navedbe o ravnanjih oziroma opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti. Povsem razumljivo pa ni mogoče pristati tudi na nasprotno skrajnost, ki bi dopuščala arbitrarnost s pavšalnim navajanjem razlogov za odpoklic, saj bi to lahko povzročilo pretirano trditveno in dokazno breme za organ vodenja oziroma njegovega člana, ki bi v skrajnem primeru moral dokazovati celotno svoje delovanje in sprejete poslovne odločitve.
Dokazovanje neobstoja razlogov, navedenih v sklepu o odpoklicu je stvar dokaznega postopka v posamični pravdi. Šele v primeru spora o upravičenosti do odpravnine, ki zahteva sodno presojo utemeljenosti razlogov za odpoklic, se namreč v okviru trditvene podlage zahteva konkretizacija tožnikovih ravnanj in poslovnih odločitev, ki so podlaga sprejetemu sklepu o odpoklicu. Le na ta način se lahko organ vodenja oziroma njegov član uspešno brani z dokazovanjem ravnanja, ki je skladno z njegovimi zakonskimi in pogodbenimi dolžnostmi ter poslovnimi običaji. Pri tem mora nujno veljati, da se presoja sodišč omeji izključno na razloge, ki so bili obravnavani na seji, ki je bila podlaga sprejetemu sklepu družbenikov oziroma nadzornega sveta. Zato družba v sodnem postopku ne more naknadno uveljavljati morebitnih razlogov za odpoklic, ki v sklepu o odpoklicu niso bili navedeni.
Navedba razlogov, kot so zapisani v predmetnem sklepu o odpoklicu, predstavlja le izpolnitev formalnega predpogoja za nadaljnjo materialnopravno presojo (ne)utemeljenosti razlogov za odpoklic. Šele z upoštevanjem in presojo navedb strank o konkretnih ravnanjih in sprejetih (poslovnih) odločitvah, ki naj bi pomenile ravnanje v skladu s predpisanimi dolžnostmi poslovodje, oziroma na nasprotni strani navedb o opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti pa je mogoča materialnopravna presoja, ali v sklepu navedeni razlogi predstavljajo (ne)utemeljene razloge za odpoklic tožeče stranke z mesta poslovodje družbe S. d. o. o.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – ponudba druge zaposlitve
Ponudba tudi z vidika prejšnje zaposlitve ustrezne nove zaposlitve niti v smislu določb 88. člena in ne določb 90. člena ZDR ni pogoj za samo zakonitost odpovedi, so pa od ustreznosti ponudbe nove zaposlitve, ki jo delavec odkloni, lahko odvisne njegove druge pravice iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodišče je ugotovilo, da se je koncem leta 2008 zmanjšalo povpraševanje po prevozih tožene stranke na trgu, da so se začeli rezultati poslovanja zaradi tega slabšati, da je poslovodstvo tožene stranke zaradi tega ugotovilo zmanjšanje potreb po delu petih voznikov in da je bila zaradi tega tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Glede na navedene dejanske ugotovitve revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in da sporna odpoved ni bila nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi – pravna podlaga
Na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če nima pravne podlage ali je ta nedopustna. Smiselno lahko to velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot enostranske izjave pogodbene stranke s pravnimi učinki, ki jih opredeljuje ZDR. Pravno podlago odpovedi pogodbe o zaposlitvi predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
spor o pristojnosti – postopek v gospodarskih sporih – odvetnica kot stranka v postopku
V v predmetni zadevi se ne uporabljajo pravila ZPP v gospodarskih sporih. Tožeča stranka (odvetnica) namreč ni subjekt iz 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. in 483. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - neupravičen izostanek z dela – bolniška odsotnost
Tolmačenje, za katerega se zavzema tožena stranka, bi pomenilo, da se pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko upoštevajo le mnenja osebnega zdravnika oziroma odločbe imenovanega zdravnika ali zdravniške komisije, ki so v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi znane, pa čeprav so nezakonite. Prav takšno tolmačenje bi pomenilo izgubo pravne varnosti, saj bi delavcu onemogočilo, da s pravnimi sredstvi doseže drugačno odločitev o začasni nezmožnosti za delo oziroma bi mu onemogočilo, da z naknadno odločitvijo o priznanem bolniškem staležu vpliva na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Obračun in plačilo prispevkov iz naslova delovnega razmerja je lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja (če to pred tem ni obstajalo, temveč je namesto tega obstajala neka od pogodb civilnega prava, po kateri je delavec izvrševal dela za delodajalca). Obstoja delovnega razmerja, kot podlage za odločitev o plačilu prispevkov iz delovnega razmerja, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 204. člena ZDR. Tudi s postavitvijo denarnega zahtevka za plačilo prispevkov iz delovnega razmerja, ki še ni ugotovljeno, delavec ne more obiti tega roka – torej na način, da bi kot predhodno vprašanje izpostavil oziroma uveljavljal obstoj delovnega razmerja šele po navedenem zakonskem roku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija – zakoniti razlog - optimizacija proizvodnje
V optimizacijo delovnega procesa sodi tudi zmanjševanje števila minut, ki je potrebno za izdelavo posameznega proizvoda.
invalidnost III. kategorije – pravica do premestitve – pravica do dela s krajšim delovnim časom – istočasnost priznanja pravic
Tožniku je bila najprej priznana pravica do premestitve na novo delovno mesto z določenimi omejitvami od 1. 7. 2007 dalje, od 1. 2. 2008 pa mu je treba zaradi ugotovitve nezmožnosti dela s polnim delovnim časom na delovnem mestu, na katerem so že upoštevane omejitve iz predhodno priznane pravice do premestitve, izrecno priznati pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega (93. člen ZPIZ-1). Delovno mesto, na katero je razporejen od 1. 7. 2007, od razporeditve dalje namreč predstavlja tožnikovo novo delo, ki je podlaga za oceno njegove preostale delovne zmožnosti v naprej.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208/1, 374, 374/2, 377. ZPPSL člen 171, 171/2.
dovoljenost revizije – pravica do revizije – prenehanje stranke zaradi zaključka stečajnega postopka – izbris iz sodnega registra – pravni interes - zavrženje revizije
Tožena stranka je bila 10. 3. 2010 izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka. Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati drugi odstavek 171. člena ZPPSL). Pravna oseba, ki je prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more biti pravdna stranka in se postopek, če bi bil prekinjen, nikoli ne bi mogel nadaljevati (prvi odstavek 208. člena ZPP). Zato vložene revizije ne bo mogoče obravnavati, torej tožeča stranka zanjo nima pravnega interesa.
ODŠKODNINSKO PRAVO – INVALIDI - DELOVNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS4001781
ZPIZ člen 133, 190. ZOR člen 185.
pravica do povrnitve škode – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odgovornost delodajalca – zmanjšanje plače na drugem delovnem mestu - regresni zahtevek do ZPIZ
Sporno materialnopravno vprašanje je, ali je bilo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu v skladu s takrat veljavnim ZPIZ dolžna plačati tožena stranka. Delavcu je bila pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu z odločbo tožene stranke sicer priznana, vendar nikoli odmerjena, ker delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani tožeče stranke še ni začel opravljati drugega ustreznega dela, ne pa zaradi bolniškega staleža. Glede na navedeno je bila tožeča stranka delavcu dolžna povrniti škodo.
Obveznost, ki jo je poravnala tožeča stranka, ne temelji na določbah ZPIZ, na podlagi katerih je tožena stranka zavezana poravnavati svoje obveznosti do zavarovancev. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, da soodgovornost tožene stranke ni bila podana in zahtevek tožeče stranke do tožene stranke zavrnilo.
Sodišče druge stopnje se z odločilnim vprašanjem, ali je šlo pri delu tožnice za takšno dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost za življenje in zdravje ljudi, sploh ni ukvarjalo. Ugotovilo je le, da je delo, ki ga je tožnica opravljala, pomenilo povečano nevarnost zanjo, kar pa ne zadošča. Če neko delo za zdravje ljudi ni na splošno nevarno, ampak je nevarno le v posebnih okoliščinah posameznikove preobčutljivosti, ki lahko sproži alergično reakcijo, delodajalec ne more objektivno odgovarjati za nastop delavčevega poklicnega obolenja s škodnimi posledicami. V kolikor bi šlo tudi v predmetni zadevi za tak primer, bi moralo sodišče presojati obstoj krivdne odgovornosti tožene stranke, ki jo je tožnica utemeljevala z očitkom, da ji le-ta ni zagotavljala ustreznih zaščitnih sredstev.
razdružitev skupnega premoženja občine – število prebivalcev kot ključ delitve skupnega premoženja občine – naknadna razdružitev premoženja
Čeprav je navedena terjatev obstajala že pred 31. 12. 2002 in je bila kot taka skupno premoženje bivše občine, pa s Pogodbo ni bila konkretno razdružena. Zato je prisilno izterjani pravnomočno prisojeni znesek predmet naknadne razdružitve skupnega premoženja, o razdružitvi katerega »ni bilo odločeno v okviru pogodbenih določil, ki so urejale taksativno razdelitev posameznih oblik premoženja«, ne pa za razdružitev naknadno najdenega premoženja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za razdelitev, opravljeno naknadno, potrebno uporabiti ključ delitve dogovorjen s pogodbo.
ZDR člen 184. OZ člen 76, 964, 965, 1050, 1053, 1055. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – vezanost na zunajsodno poravnavo – sklenitev zunajsodne poravnave
Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega razmerja. Na njeni podlagi nastanejo nove pravice in obveznosti, kar pomeni, da ima poravnava konstitutivne učinke, saj se pravice iz prejšnjega razmerja ne morejo več uveljaviti. Enake učinke ima glede pravice do odškodnine tudi poravnava, ki jo je na podlagi zavarovanja pred odgovornostjo s tožnico sklenila toženkina zavarovalnica (964. in 965. člen OZ).
blagovna znamka - uporaba znaka – prepoved uporabe znamke
Tožena stranka bi morala uveljavljati svojo pravico do uporabe znaka „Svet nepremičnin“, češ da ga je uporabljala preden je tožeča stranka registrirala znamko „Svet nepremičnine“, s tožbo po 116. členu Zakona o industrijski lastnini - ZIL-1 (prej 100. člen ZIL). Ker tega sodnega varstva ni uveljavljala, se zgolj s trditvami o tem in sklicevanjem na določbo točke d) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 ne more uspešno ubraniti pred zahtevkom tožeče stranke za varstvo njene znamke.
vmesna sodba – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – kondicijski trening – obveznosti delodajalca – varnost pri delu - navodila za izvedbo pohoda – določitev vodje pohoda
Presoja, ali mora delodajalec glede konkretne delovne obveznosti izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vsekakor terja predhodno oceno o tem, kakšne nevarnosti so povezane z opravljanjem te delovne obveznosti in kakšna so tveganja za nastanek poškodb.
kaznovanje stranke v postopku – žalitev sodišča v vlogi
Očitek, da so sodniki izvajalci zločinov, ruši zaupanje v sodni sistem, njegov ugled in avtoriteto. Pritožnica bi lahko svojo nestrinjanje s sodno odločbo lahko izrazila na dostojen način, brez izražanja slabšalnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.