dokazovanje - dokaz z izvedencem – neposredno zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – nova dejstva – dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Zgolj okoliščina, da sodišče izvedenca, ki je mnenje in dopolnitev mnenja podal pisno, ni zaslišalo, sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 39, 3971, 41, 41/2, 196, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije – navadno sosporništvo – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnika sta tožbeni zahtevek na ugotovitev svoje solastninske pravice utemeljevala s priposestovanjem. Uveljavljala sta ga zoper dve toženki, pri čemer njuna trditvena podlaga ni izključevala možnosti različnih odločitev o zahtevkih vsakega od tožnikov proti vsaki od toženk. Tožnika sta torej navadna, ne pa enotna sospornika v smislu določbe 196. člena ZPP, zato se pravica do revizije presoja ločeno za vsakega od njiju.
ZOdvT člen 15, 41. ZodvT tarifna številka 3300. Odvetniška tarifa tarifna številka 19, 19/3, 21. OZ člen 179, 182.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - stroški postopka - nagrada odvetniku - prehodne in končne določbe ZOdvT
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo 16. 5. 2007, zato je treba nagrade in izdatke za storitve odvetnikov v postopku z revizijo določiti po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Revizijsko sodišče je zato tožniku namesto priglašene nagrade za postopek z revizijo po tarifni številki 3300 ZOdvT priznalo nagrado za izredno pravno sredstvo po tarifni številki 21 OT in nagrado za nadaljnje obrazložene vloge po 3. točki tarifne številke 19 OT.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZIKS člen 145a. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 3, 4, 5, 5/3, 5/4, 6, 6/2.
Denacionalizacijskega zahtevka zakon ni oblikoval kot odškodninskega. Vrednost premoženja se v postopku denacionalizacije oziroma vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS ugotavlja le na način, ki ga za posamezno vrsto premoženja določa ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Za ugotavljanje vrednosti zaplenjenih objektov s premičninami velja pravilo iz 4. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja, predlagateljice pa vrednosti niso dokazale na način iz 5. člena.
ZPP člen 367b, 367b/2, 373, 373/2, 375, 377. URS člen 22. EKČP člen 6.
dovoljenost revizije - dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - pogoj - plačilo kupnine ob sprejemu ponudbe - priloge revizije - predlog ali sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije
Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije ali sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo revizijsko sodišče zavrže.
ZKIZ člen 14, 112, 112/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 5, 9, 13 - 17. ODZ paragraf 1460.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - priposestvovanje - odločba upravnega organa o denacionalizaciji - močnejša pravica
Če je priposestvovalna doba potekla do 6. 4. 1941, je bilo tudi na zemljišču, ki je družbena lastnina, mogoče pridobiti lastninsko pravico s priposestvovanjem.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Vrhovno sodišče je pooblaščeno in dolžno preizkusiti obstoj kršitev, zaradi katerih je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, če se vložnik na njih določno sklicuje oziroma jih utemeljuje.
poroštvo – veljavnost izjave o poroštvu - obličnost izjave o poroštvu
Pravilo, da je pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nična, razen, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega (55. člen OZ), lahko na podlagi 14. člena OZ smiselno uporabimo tudi za poroštveno izjavo. Če izhajamo iz namena obličnosti pri poroštveni izjavi, ki je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo, interes tožnika kot poroka v konkretni zadevi ni bil v ničemer prizadet. Toženec je bil namreč seznanjen z vsebino glavne obveznosti, za katero se je zavezal kot porok. Če interes toženca ni bil v ničemer prizadet, ni razloga, da bi poroštveni izjavi, ki je sicer obličnostno pomanjkljiva, odrekli veljavnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014433
ZD člen 34.
razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev daril
Z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in z zahtevkom za vrnitev daril se uveljavlja (kršena) pravica do nujnega deleža. Gre za izjemo od načela, da je tuje obligacijsko razmerje nedotakljivo, in tretja oseba vanj ne more poseči. Kot je tožnici že pojasnilo sodišče druge stopnje, da iz tožbenih trditev izhaja, da želi doseči vrnitev solastniškega deleža na nepremičnini v zapuščino po pokojnem očetu, vendar hkrati ne zatrjuje, da je njen nujni delež prikrajšan. Presoja, da iz trditev, ki so navedene v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je zato pravilna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005855
ZKP člen 41, 41/5, 371, 371/1-8, 371/1-10, 371/1-11, 372, 372-5, 385, 424, 424/1. KZ člen 244, 244/1. KZ-1 člen 7, 209, 209/1, 240, 240/1. URS člen 28.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi – nedovoljen dokaz – izločitev sodnika – prepoved reformatio in peius – načelo zakonitosti – kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost - uporaba milejšega zakona – pravna opredelitev – zloraba položaja ali pravic – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - vodenje ali nadzorstvo gospodarske dejavnosti - humanitarna organizacija – ponarejanje poslovnih listin – poslovna listina - odločba o kazenski sankciji
Če se storilcu istočasno sodi za več kaznivih dejanj, je treba za vsako od njih posebej presoditi, kateri kazenski zakon pride v poštev.
Drugostopenjsko sodišče je z določitvijo kazni po novem, milejšem zakonu, ki je po višini enaka kazni, ki jo je določilo sodišče prve stopnje, kazen dejansko postrožilo, s tem pa ravnalo v nasprotju z načelom prepovedi reformatio in peius.
Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda nikakor ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.
Revizija se lahko vloži zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP le, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre tudi takrat, ko je revident že v pritožbi uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo. V tej zadevi pa tožnik v pritožbi ni uveljavljal procesne kršitve, da je bila zavrnitev dokaznega predloga po postavitvi izvedenca gradbene stroke v sodbi prve stopnje neobrazložena.
pogodba o delu – odgovornost za stvarne napake - predpostavke za odgovornost prevzemnika – grajanje napake – notifikacija – rok - pomen dejstva, da je prevzemnik vedel za napako – načelo vestnosti in poštenja
Pravočasno obvestilo o napakah (notifikacija) je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za te stvarne napake (prim. 616. člen ZOR). Zakon ga predpisuje zaradi zaščite podjemnikovih interesov, saj ima, zato da se odgovornosti zanjo lahko razbremeni, upravičen interes, da za napako izve. Razloga za zaščito opisanega podjemnikovega interesa pa ni, če podjemnik za napako ve oziroma če so podjemniku znana dejstva, ki so povezana z napako, ali mu niso mogla ostati neznana (prim 617. člen ZOR). Zakonodajalec torej za takšne primere, izhajajoč iz načela vestnosti in poštenja, pravice naročnika pri uveljavljanju podjemikove odgovornosti ne omejuje (več) z obveznostjo po notifikaciji napak.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - poprava vloge - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker vloga ni bila dopolnjena in popravljena, čeprav je bila dolžnica poučena o pravnih posledicah svoje pasivnosti, jo je Vrhovno sodišče skladno z določbo petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.