OZ člen 1018. ZOR člen 1003. ZFPPod člen 27. ZGD člen 394.
poroštvo – izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod – razmerje med porokom in izbrisanim glavnim dolžnikom – prekluzivni rok – zakonska subrogacija – prehod terjatve
V primerih, ko porok jamči za obveznost družbe, ki je kasneje izbrisana iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod, je za presojo porokovega položaja pomembno le, ali je upnik pravočasno (v enoletnem prekluzivnem roku) uveljavil svojo terjatev do izbrisanega glavnega dolžnika. Porok, ki poravna upnikovo terjatev, namreč vstopi v njegov položaj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005710
ZKP člen 420, 420/1, 421, 421/3. KZ-1 člen 86, 86/4. KZ člen 107, 107/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - odreditev izvršitve zaporne kazni – preklic pogojne obsodbe
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodne odločbe, izdane v fazi izvrševanja kazenskih sankcij, praviloma ni dopustna. Praksa Vrhovnega sodišča izjemoma dopušča zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist.
obveznost iz gospodarske pogodbe – poroštvo – solidarno poroštvo – fizične ali pravne osebe kot poroki
Zakonsko določena domneva solidarnega poroštva za obveznosti iz gospodarskih pogodb velja ne glede na to, ali je porok fizična oseba ali gospodarski subjekt.
ZOR člen 167, 170. ZPP člen 7, 337, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjsko škodo – poškodba pri športu - odbojka – nevarna dejavnost - objektivna odgovornost šole – krivdna odgovornost šole – odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec - odgovornost šole za škodo, ki jo povzroči mladoletnik – nadzorstvo učitelja
Pravilna je presoja, da je učitelj nadzor nad dijaki opravljal na ustrezen način, torej je ravnal tako, kot je treba, zaradi česar revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravni presoji, da ni odgovornosti tožene stranke za ravnanje njenega delavca (170. člen ZOR), niti odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik zaradi neskrbnega nadzorstva (167. člen ZOR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku – majhno sodišče - objektivna nepristranskost sodišča
Na sodišču z manjšim številom zaposlenih so lahko osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane, kar vsaj pri strankah lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
ZOR člen 18, 18/1, 366, 366/1, 376, 376/1. OZ člen 6/1, 352, 352/1. ZPP člen 254.
povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja – dokazovanje – dejstva – izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je zaključeno zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanja življenjskih aktivnosti...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – zavrženje revizije
Ker je bil zahtevek predlagatelja v delu glede odškodnine za preneseno služnost pravnomočno zavrnjen, revident pa ni izkazal pravnega interesa za obnovo postopka, je sodišče predlog pravilno v tem okviru (kot dedič B. B.) zavrglo in s tem preprečiti nepotrebno in nesmiselno obremenjevanje sodišča in ostalih udeležencev.
Z odločitvijo sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se postopek pravnomočno ni končal, zato revizija v tem delu ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Primarni namen delegacije pristojnosti je v zagotovitvi smotrnosti postopka. Eden od „drugih tehtnih razlogov“, zaradi katerih Vrhovno sodišče delegacijo pristojnosti lahko dovoli, je tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
Tega dvoma tožnik zgolj s splošnimi trditvami, da konkretni postopek teče od leta 2007, da je isto prvostopenjsko sodišče v drugih zadevah domnevno neutemeljeno zavračalo njegove vloge, dopise in tožbe, ni izkazal.
povrnitev škode - policist – poškodba pri nogometu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti
Rekreativno igranje nogometa ni nevarna dejavnost. Običajni nogometni prekršek ne predstavlja nedopustnega ravnanja kot elementa odškodninskega delikta.
Upoštevaje neizpodbojno dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi, je jalovo revizijsko iskanje opore za stvarno pasivno legitimacijo prvega toženca v določbi drugega odstavka 881. člena ZOR; ker slednji ni bil posrednik pri organiziranju potovanja, ga na podlagi te zakonske določbe v nobenem primeru ni mogoče šteti za organizatorja. Do drugačnega rezultata tudi ne more privesti (sicer podredno) sklicevanje tožnikov na določbo tretjega odstavka 85. člena ZOR, saj so po ugotovitvah v pravnomočni sodbi vedeli ali bi po okoliščinah lahko vsaj sklepali, da je prvi toženec sklenil pogodbo o organiziranju potovanja le kot zastopnik v imenu zastopane druge tožene stranke.
Seštevek mesečnih obrokov preživnin za pet let za vsako ne presega 40.000,00 EUR. Revizija zato ni dovoljena, kar velja tudi za odločitev o varstvu in vzgoji otrok.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Objektivna nepristranskost bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnika opravlja mož ene od pravdnih strank. Ker gre po strokovnosti in stažu za znanega sodnika, dejstvi, da se je pred letom in pol upokojil in da je pretežno sodil v sporih z drugega pravnega področja, kot pa je obravnavan spor, ne izključujeta vtisa pristranskosti sodišča.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 24. ZNP člen 12, 16, 16/2, 37. ZDZdr člen 41, 41/1.
spor o pristojnosti – nepravdni postopek – postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve – krajevna pristojnost – prebivališče nasprotnega udeleženca – kraj hospitalizacije nasprotnega udeleženca
Čeprav sicer razlogi, ki jih navaja sodišče, na območju katerega ima nasprotna udeleženka stalno prebivališče, to je lažja izvedba postopka pred Okrajnim sodiščem v Idriji zaradi hospitalizacije nasprotne udeleženke v psihiatrični bolnišnici na njegovem območju, in razlogi zavarovanja pravic in pravnih interesov oseb, ki zaradi dušene bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravne interese, kažejo na to, da bi bilo postopek smotrno izvesti pred Okrajnim sodiščem v Idriji, zakonska ureditev pristojnosti po ZDZdr in ZNP ne dajeta podlage za takšno odločitev v sporu o pristojnosti med tema sodiščema.
prenehanje terjatve zaradi plačila – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Za subsumpcijo dejanskega stanu pod pravilo iz prvega odstavka 312. člena ZOR zadošča, da dolžnik ob plačilu opredeli terjatev, ki jo želi poravnati, in ni potrebna še kakšna posebna (dodatna) pisna izjava o vračunavanju ali načinu poplačevanja (vseh) obstoječih terjatev med strankama.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - formalne predpostavke - opredelitev pravnega vprašanja
Pravno vprašanje, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo ob reševanju dopuščene revizije, ni zastavljeno natančno in konkretno, pač pa povsem splošno in brez argumentacije o njegovem pomenu za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Čeprav je iz izreka prvostopenjske sodbe izpadla odločitev o plačilu premoženjskopravnega zahtevka, nasprotja med izrekom in obrazložitvijo ni, saj ne gre za pomanjkljivost sodbe glede kaznivega dejanja, krivde ali kazni.