povrnitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – odgovornost za rušenje gradbe - pojem gradbe – izlitje vode iz bazenske konstrukcije
Za škodo, ki nastane s tem, da se poruši ali odpade del gradbe, je odgovoren imetnik gradbe, razen če dokaže, da dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je storil vse, da bi odvrnil nevarnost (160. člen OZ).
Za uporabo navedene določbe je torej odločilna presoja, kaj (za)obsega pojem „gradba“ in ali je obravnavni objekt mogoče subsumirati pod ta pravni pojem.
Presoja sodišča prve stopnje, da je bila prva toženka dolžna poskrbeti za nego, varstvo, oskrbo in varnost takrat štirimesečne prve tožnice, tako da se ob morebitnih močnejših trzljajih v posteljici ali v stolčku, ne bi mogla poškodovati, je po stališču revizijskega sodišča pravilna. Štiri mesece stari pacienti morajo imeti v bolnišnici takšno oskrbo, ki jim bo zagotovila varno bivanje. Te pogoje je bila dolžna zagotoviti prva toženka, pri kateri je bila prva tožnica v oskrbi. Zahteva, da bi morali tožniki ukrepe prve toženke konkretno določiti in natančno opisati v vseh podrobnostih, bi bila prestroga. Prva toženka bi morala sprejeti takšne ukrepe, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnost nastanka potencialnih poškodb na raven najnižjega tveganja in iskati primerne rešitve za večjo varnost bolnikov.
Napačno je stališče sodišča druge stopnje, ki je v situaciji non liqet odločilo s sklicevanjem na pravila o procesnem dokaznem bremenu. Procesno dokazno breme se kaže predvsem v dokaznih predlogih strank in njeni procesni aktivnosti. Vendar ob izdaji sodbe, v trenutku, ko je treba odločiti o utemeljenosti zahtevka (oziroma že prej, ko nastopi prekluzija pravice do predlaganja novot), procesno dokazno breme preneha in nastopi materialno dokazno breme. Če se sodišče (še vedno) ne more zanesljivo opredeliti o dokazanosti ali nedokazanosti pravno pomembnega dejstva, mora odločiti po pravilu o materialnem in ne procesnem dokaznem bremenu.
sodne takse – pravdni postopek – tožba na ugotovitev lastništva – predhodno vprašanje v denacionalizacijskem postopku – taksna obveznost v postopku po predlogu za dopustitev revizije
V tem postopku se je odločalo o zahtevku po pravilih pravdnega postopka – in ne v postopku denacionalizacije, v katerem se po 71. členu ZDen ne plačujejo sodne takse. Vprašanje obstoja taksnih obveznosti v tipičnih pravdah (o lastništvu nepremičnin) pa ne more biti odvisno od odgovora na vprašanje, čemu je v pravdnem postopku izdana pravnomočna sodba namenjena in v katerih morebitnih drugih postopkih bo uporabljena.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZGD člen 250.
dopuščena revizija - odpoklic člana uprave – utemeljeni razlogi za odpoklic – odpravnina
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Kakšen vpliv imajo za presojo obstoja krivdnih oziroma utemeljenih razlogov za odpoklic člana uprave neformalna navodila in zahteve večinskega lastnika oziroma obvladujoče družbe v primeru obstoja dejanskega koncerna?
ZIZ člen 35, 35/2, 40c, 40c/4, 41a, 41a/1. ZPP člen 481, 481/1.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – predlog za izvršbo na podlagi priložene menice
V obravnavani zadevi bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, saj sta upnik in prvi dolžnik gospodarski družbi in je tako izpolnjen subjektivni kriterij iz prve točke prvega odstavka 481. člena ZPP. V takšnem primeru prvi odstavek 41.a člena ZIZ daje upniku možnost, da pri sodišču iz četrtega odstavka 40. c člena ZIZ vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine. Sodišče, na katerega napotuje navedena določba, je sodišče, ki je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.
dopuščena revizija – uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - odgovornost delodajalca – povrnitev škode zaradi stroškov zdravljenja – prispevek oškodovanca k nastanku škode
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec odgovoren za škodo po 86. členu ZZVZZ za stroške zdravljenja oškodovanca, ne glede na prispevek (soodgovornost) oškodovanca za škodni dogodek.
predlog za dopustitev revizije – postranska terjatev – zamudne obresti – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije vsebinsko izpodbija le odločitev o neobstoju terjatve glede zamudnih obresti, ki se niso uveljavljale samostojno kot glavni zahtevek.
dopuščena revizija – dokazovanje - izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo – dokaz – dejstva – soglasje nasprotne stranke - načelo kontradiktornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, navedenega v izreku odločbe.
dopuščena revizija - trditveno in dokazno breme – zanikanje že priznanih dejstev – prosta presoja sodišča ali se šteje dejstvo za priznano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pritožbeno sodišče kršilo pravila postopka z uporabo drugega odstavka 214. člena ZPP.
dopuščena revizija - podzavarovanje – vrednost zavarovane stvari
Ali je bila s postopanjem Višjega sodišča v Ljubljani, v okoliščinah konkretnega primera, toženi stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem (pravica do izjave) glede ugotavljanja časovnega trenutka, po katerem se presoja vrednost zavarovane stvari pri podzavarovanju?
predlog za dopustitev revizije - posredniška pogodba – sklenitev pogodbe – ustna pogodba – pooblastilo za zastopanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V predlogu je tožena stranka postavila vprašanje, ali lahko vodja komerciale v delniški družbi, ki ni vpisan v poslovni register kot zakoniti zastopnik družbe in nima pisnega pooblastila zakonitega zastopnika, veljavno sklene ustno posredniško pogodbo s tretjo osebo in s tem zaveže družbo, v kateri je zaposlen k plačilu dogovorjene provizije za posredovanje -
pravna presoja sodišča druge stopnje je skladna z že obstoječo sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 922/2006 z dne 1. 7. 2009, kateri sledi tudi enotna sodna praksa višjih sodišč.
dopuščena revizija – povrnitev vlaganj v nepremičnino – oblika dogovora – pisni dogovor
Revizija se dopusti glede vprašanja iz izreka odločbe. , ali je tožeča stranka upravičena do povrnitve vlaganj kljub pogodbeni določbi, da morajo biti investicijsko-vzdrževalna dela dogovorjena v pisni obliki, sicer gredo v breme tožeče stranke.
ZIRVS člen 3. ZOR člen 109, 110, 132, 361, 381, 383.
zastaranje terjatve – zadržanje zastaranja – ničnost pogodbe – resolucija OZN - prepoved izvoza blaga v Republiko Srbijo - izjeme – izvoz blaga za zdravstvene potrebe - razpravno načelo
Sodišče sicer na ničnost res pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 109. člena ZOR), vendar ta določba ne predstavlja izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana oseba nanjo sploh ne sklicuje, a le, če stranka navede pravno relevantna dejstva, ki tvorijo podlago za zatrjevano ničnost. Besedilo 383. člena zelo omejuje možnost širše razlage ovir, ki jih je mogoče upoštevati.
obrestovanje zamudnih obresti – prepoved ne ultra alterum tantum razlaga pogodbene določbe – jamstvo – garancija – bančna garancija – prevzem obveznosti
Z (bančno) garancijo se prevzame obveznost poravnave obveznosti namesto koga drugega. S tem, ko je bila v pogodbah uporabljena beseda „garantirati“, je zato tožena stranka prevzela obveznost, da bo dolg sama poravnala, če tega ne bo storil G. d. o. o..
pooblaščenec – materialno procesno vodstvo – pripojitev družbe - veljavnost pravdnih dejanj pooblaščenca pripojene družbe
Procesna dejanja odvetnice zaradi pripojitve družbe niso postala „za nazaj“ neveljavna (neodobrena).
Materialno procesno vodstvo neizogibno vpliva na procesni položaj pravdnih strank. Če sodnik npr. opozori tožnika, da ni navedel kakšnega izmed odločilnih dejstev, s tem prepreči, da bi v pravdi zmagala tožena stranka. Vendar tako „favoriziranje“ tožeče stranke ni v nasprotju z določbami ZPP.
ZZZ-1 člen 44, 47, 54. ZJU člen 16, 16/3. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvu Republike Slovenije v tujini člen 9.
javni uslužbenec na strokovno tehničnem delovnem mestu – delo na predstavništvih RS v tujini – plačilo za delo preko polnega delovnega časa
Tretji odstavek 47. člena ZZZ-1 izrecno določa, da je v zunanji službi opravljanje dela preko polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi plače. Zakonsko besedilo je jasno in nedvoumno. Zato je neuspešno revizijsko prizadevanje, da bi se morale zatrjevane nadure še dodatno plačati, saj to iz navedene določbe ne izhaja oziroma je izrecno določeno, da se delo preko polnega delovnega časa upošteva pri določitvi plače.