odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba sestave uprave
Ob ugotovitvi sodišča, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za predsednika uprave in da je bila na podlagi sprememb statuta družbe uvedena enočlanska uprava družbe ter je bil zato tožnik (skupaj s preostalima članoma uprave) z mesta predsednika uprave s strani nadzornega sveta razrešen, istočasno pa je bil imenovan nov nosilec enočlanske uprave, je sodišče utemeljeno presodilo, da pomeni taka v bistvu statusna sprememba vodenja delniške družbe v primeru, da so dotedanji predsednik in člani uprave v delovnem razmerju, v delovno pravnem smislu utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je le ta opredeljen v prvi alinei prvega odstavka in drugem odstavku 88. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – nova dejstva in dokazi – revizijski razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tožnik v reviziji ne utemeljuje s kršitvami postopka v zvezi z odločanjem o predlogu za obnovo, temveč navaja zgolj nestrinjanje z ravnanjem sodišča v prvem postopku, ko ni sledilo njegovim navedbam in dokaznim predlogom. Na tak način tožnik ni mogel izkazati v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti drugega pravno upoštevanega revizijskega razloga v zvezi z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje.
Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (1993) člen 1, 6, 20. ZOR člen 312, 313, 371, 372. ZPP člen 286.
plače – interventni zakon – ugovor zastaranja – pripoznava – delno plačilo – vračunavanje izpolnitve - prenehanje teka zamudnih obresti
Tožnica napačno uveljavlja, da gre v razmerju med Zakonom o načinu obračunavanja in izplačevanja plač in kolektivno pogodbo za specialnejši predpis. Zakon ima naravo interventnega zakona, ki je za večino delodajalcev s področja gospodarstva in negospodarstva posegel v odmero in izplačevanje plač, regresov in jubilejnih nagrad in za pravne osebe iz druge alineje 1. člena (med katere spada tudi tožena stranka) izrecno določil tudi višino izhodiščnih plač.
Določba 286. člena ZPP v povezavi z ugovorom zastaranja, ki je materialnopravni ugovor, pomeni, da je ugovor zastaranja sicer mogoče podati tudi po koncu prvega naroka za glavno obravnavo, vendar le v primeru, če so že navedena dejstva, na podlagi katerih je mogoč pravni zaključek o zastaranju obveznosti.
V primeru, če je med strankama več istovrstnih obveznosti, ob izostanku ustreznega sporazuma med strankama velja, da ima dolžnik pravico izbirati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena (prvi odstavek 312. člena ZOR). Vendar je to in nadaljnja pravila iz 312. člena ZOR treba ločiti od pravil, ki veljajo za plačilo posamezne terjatve, in pri tem vprašanja plačila stroškov, obresti in glavnice, kar ureja 313. člen ZOR. V tem primeru ob izostanku dogovora dolžnik nima možnosti izbire, ali bo poravnal najprej glavnico in šele nato obresti oziroma stroške.
ZDR člen 4, 11, 20, 204, 204/1. ZMed člen 21, 22. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 4. Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige člen 4. ZPP člen 2, 7, 182, 182/1, 184, 184/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
Revizijsko sodišče poudarja, da se formalni status samostojnega novinarja in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta, saj tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih novinarjev. Zato ni ovir, da samostojni novinar, ki je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2-14, 370, 370/3.
dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožba - nova dejstva – navajanje novih dejstev v pritožbi – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Tožeča stranka v reviziji zgolj ponavlja pritožbene ugovore, da bi sodišče moralo ugotoviti, da je ona opravljala vsa dela, s tem po vsebini izpodbija v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno in v postopku pred sodišče druge stopnje preizkušeno dejansko stanje, kar po tretjem odstavku 370. člena ZPP ni dopusten revizijski razlog.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – opredelitev razloga v pogodbi – začasno povečan obseg dela – nova tehnologija - transformacija
Zaradi tega, ker prvi dve pogodbi o zaposlitvi nista določno opredelili razloga za sklenitev pogodbe za določen čas, še nista bili nezakoniti. Ob pavšalni opredelitvi razloga je sodišče na podlagi izvedenih dokazov lahko ugotavljalo dejanske razloge, zaradi katerih je tožena stranka vztrajala pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Glede na prilagajanje organizacijske strukture novim prostorom in novi tehnologiji ob sočasnem širjenju proizvodnje, so se lahko razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas delno tudi prekrivali, vendar tudi zato pogodbe o zaposlitvi, ki jih je sklepala tožena stranka s tožnico, še niso bile nezakonite. Ob takih pogojih je lahko tožena stranka zakonito dodatno zaposlovala za določen čas, dokler vsaj v okviru dveh let ne bi mogla stabilizirati obsega svoje proizvodnje.
odgovornost za izpolnitev pogodbe – odškodninska odgovornost
V trditvah tožeče stranke se prepletajo elementi, ki nakazujejo na odškodninsko podlago, z elementi, ki kažejo na morebitno podlago iz naslova neupravičene pridobitve, nadalje na spregled pravne osebnosti ter na odgovornost uprave za povzročitev stečaja. Tožeča stranka, ki se čuti izigrano, ni mogla zgraditi konsistentne nepogodbene pravne podlage za to, da bi plačilo zneska, ki ji ga dolguje pogodbena stranka, utemeljeno zahtevala od tretjih.
Posledica ugotovljenega neveljavnega odstopa od pogodbe je, da Pogodba do nadaljnjega ostane v veljavi. Revident bi bil torej upravičen uveljavljati primarni izpolnitveni zahtevek na izročitev pogodbenega števila delnic, in to le ob pogoju predhodne izpolnitve svoje pogodbene obveznosti plačila kupnine, saj sočasnost izpolnitve med strankama ni bila dogovorjena. Odškodnina bi v tem primeru prišla v poštev kumulativno le kot povrnitev škode zaradi morebitne zamude z izpolnitvijo.
Za uspešno uveljavitev zahtevkov zaradi neizpolnitve pogodbe je osrednja predpostavka razveza pogodbe. Da sta obe stranki šteli, da je pogodba razvezana, izhaja torej iz ravnanja obeh – tako tožeče stranke, ki uveljavlja odškodnino zaradi neizpolnitve, kot tudi tožene, ki je po skoraj treh mesecih po zapadlosti obveznosti plačila tožeče stranke delnice prodala tretjemu. Posledično ni mogoče govoriti o enostranskem odstopu od pogodbe tožene stranke in njegovi morebitni protipravnosti.
ZObr v 10. točki četrtega odstavka 57. člena opredeljuje kršitev kot žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, nadrejenih ali drugih vojaških oseb na istem položaju oziroma do civilnih oseb. V dejanski stan kršitve niso vključene morebitne reakcije navedenih oseb na takšno obnašanje.
Okoliščine, da je bil tožnik nadrejen vsem delavcem, ki so se zoper njegovo obnašanje pritožili, da je šlo za dalj časa trajajočo kršitev nadrejene vojaške osebe, ki kljub opozorilom podrejenih s svojim ravnanjem ni prenehala in da se je tožniku tak način obnašanja do podrejenih zdel celo normalen, utemeljujejo izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 112, 213, 213/2, 379, 379/1. OZ člen 345.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok – materialni prekluzivni ror – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznega predloga
Delavčeva zamuda 30-dnevnega roka od dneva vročitve oziroma od dneva, ko zve za kršitev pravice oziroma prenehanje veljavnosti pogodbe (delovnega razmerja), pomeni prenehanje pravice same. Podaljšanje roka ni dovoljeno. Zaradi prekluzije izgubljena pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne oživi zaradi kasneje ugotovljenih (tudi nezakonitih) ravnanj delodajalca ali koga tretjega, ki so vplivala na prenehanje delovnega razmerja.
ZDR člen 18, 18/1, 35, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZIS člen 78.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – delodajalec – začetek teka roka – prepoved škodljivega ravnanja – kršitev osebnostnih pravic – avdio in video nadzor delodajalca – varstvo osebnih podatkov – igralnica – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Za odločitev o pravočasnosti izpodbijane odpovedi je bistveno, kdaj je razlog zanjo ugotovil predsednik uprave, ki je v času podaje odpovedi nastopal v imenu tožene stranke, in ne druge pri toženi stranki zasposlene osebe, za kar se v reviziji zavzema tožnik, pri čemer ne zatrjuje, da bi bile te osebe pisno pooblaščene od predsednika uprave v smislu določbe prvega odstavka 18. člena ZDR.
Tožena stranka je že v obrazložitvi izredne odpovedi navedla, da je zaradi tožnikovega ravnanja popolnoma izgubila zaupanje vanj. Upoštevaje občutljivost varstva osebnih podatkov, ki je za toženo stranko kot koncesionarja v smislu določb ZIS zagotovo izjemno pomembno, je takšna ugotovitev razumljiva. Tožena stranka namreč glede na dejavnost, ki jo opravlja, od svojih zaposlenih, ki jim je v zvezi z opravljanjem delo zaupan dostop do osebnih podatkov tretjih oseb, kar predstavlja tudi poslovno skrivnost, utemeljeno pričakuje obnašanje, ki varstva teh osebnih podatkov ne bo ogrožalo.
Tožnik je vedel, da so prostori delodajalca skladno z določbami ZIS avdio in video nadzorovani. Še več, kot izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi, je bil izrecno seznanjen s tem, da bo tudi sam nadziran pri delu in zadrževanju v teh prostorih, podal pa je tudi svoje dovoljenje, da delodajalec posnetke, na katerih bo tudi sam prisoten, uporabi za potrebe dokazovanja izvrševanja pravic in obveznosti iz te pogodbe. Glede na navedeno v tožnikovem primeru nikakor ni mogoče govoriti o kršenju njegovih osebnostnih pravic ter posledično o nezakonito pridobljenih dokazih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – možnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija
Na podlagi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 118. člena ZDR sodišče v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko samo razveže pogodbo o zaposlitvi, če upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Pri taki odločitvi upošteva vse okoliščine in interese, ki jih lahko ugotovi pred odločitvijo, to je do zaključka obravnave pred sodiščem.
Ker je tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe v prvem postopku tožnika pozvala na delo in mu omogočila ponovni nastop dela, tako da je bilo tožniku delovno razmerje že več kot leto in pol ponovno vzpostavljeno, je sodišče utemeljeno presodilo, da ni šlo za takšno stopnjo izgube zaupanja v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR, da se delovno razmerje ne bi moglo nadaljevati.
člani uprave - izpodbijanje sklepov skupščine d.d. - podelitev razrešnice upravi - personalne spremembe v sestavi uprave
Kljub strukturnim in personalnim spremembam ostaneta uprava in nadzorni svet delniške družbe še vedno isti organ vodenja in nadzora. Take spremembe so sicer lahko razlog za odločanje o razrešnici posameznih članov, vendar le, če so izpolnjene predpostavke po določbi drugega stavka prvega odstavka 294. člena ZGD, po kateri se lahko glasuje ločeno o razrešnici posameznih članov, če tako odloči skupščina ali če to zahtevajo delničarji, katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega kapitala.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravo voljo pogodbenih strank. Glede na navedeno ni šlo za razlago pisne pogodbe (ki je podvržena revizijskemu preskusu), pač pa za dejansko ugotovitev (o skupni volji pogodbenih strank), ki ni podvržena revizijskemu preskusu (tretji odstavek 370. člena ZPP).
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika – izplačilo poslovnega deleža – analogna uporaba določb o plačilu deleža družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – metoda bodočih donosov – metoda likvidacijske vrednosti – izračun vrednosti poslovnega deleža
Določba petega odstavka 437. člena ZGD pravno izčrpno, jasno in neposredno ureja položaj dosedanjega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, določba 113. člena pa isto vprašanje ureja za izločenega družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo. Metoda bodočih donosov je ena od metod, uveljavljenih v ekonomski stroki, s katero se ocenjuje današnja tržna vrednost.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 111, 111/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nespoštovanje zdravnikovih navodil - odpovedni razlog
Delodajalec lahko tudi zaradi kršitev, ki jih zakon opredeljuje kot razloge za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ta je možna vselej, kadar delavec naklepno ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja.
Bistvo zdravnikovih navodil je usmerjanje poteka zdravljenja. Zato je ravnanja, ki so „formalno“ v nasprotju z danimi zdravnikovimi navodili, treba presojati z vidika vpliva na potek zdravljenja.
ZPPSL člen 142, 144. ZPP člen 339, 339/2-11, 379, 379/3.
napotitev na pravdo - stečajni postopek - procesna legitimacija - prerekanje terjatve
ZPPSL ne določa izrecno, zoper koga mora upnik začeti sodni postopek. Iz narave stvari izhaja, da je toženec tisti, ki zatrjuje, da v stečajnem postopku prijavljena terjatev ne obstaja. To pa še ne pomeni, da je toženec postal subjekt (pravice ali) obveznosti, ki je predmet spora. Z napotitvijo na pravdo ni pridobil nobene lastne pravice ali obveznosti materialnega prava. Pridobil je le procesno legitimacijo, da nasprotuje obstoju pravnega razmerja med tožnikom (upnikom prerekane terjatve) in stečajnim dolžnikom. Toženkino prerekanje ni bilo ovira za priznanje sporne terjatve. Sodišče bi moralo zato tožbo zoper stranko, ki ni nasprotovala obstoju terjatve, zavreči. Procesna legitimacija je temeljna procesna predpostavka. Odsotnost procesne legitimacije je absolutna ovira za meritorno sojenje in razlog za zavrženje tožbe. To oviro je v vseh pogledih možno enačiti z razlogi, ki so kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja navedene v 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Za te kršitve, ki jih sodišče ugotovi v postopku revizije, določba tretjega odstavka 379. člena ZPP predvideva možnost razveljavitve izdanih odločb in zavrženja tožbe. Na to določbo je revizijsko sodišče oprlo svojo odločitev o razveljavitvi obeh sodb in zavrženju tožbe.
ZPre-1 člen 68, 69. Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 15.
prevzem - izključitev manjšinskih delničarjev iz delniške družbe - odpravnina
Po prepričanju Vrhovnega sodišča je lahko namen določb drugega odstavka 68. in drugega odstavka 69. člena ZPre-1 le eden: v predpisanem poprevzemnem obdobju dati glavnemu delničarju pravico do izključitve manjšinskih delničarjev, manjšinskim delničarjem pa do izstopa iz ciljne družbe pod enakimi pogoji, kot so veljali za ostale delničarje na podlagi prevzemne ponudbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnega delavca – diskriminacija - prepoved diskriminacije
Res je, da ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, kot je to predvideno pri odpovedi večjemu številu delavcev, vendar pa je pri izbiri delodajalec (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo četrtega odstavka 81. člena ZDR.
pogodba o delu - prekluzija - dokazovanje - novi dokazi - dokazno breme - višina terjatve - plačilo opravljenih del - razdrtje pogodbe brez krivde izvajalca
Breme dokazovanja omejitve (odtegljajev) izvajalčeve pravice do plačila v primeru prenehanja podjemne pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke. Vendar je trditveno in dokazno breme glede odtegljajev na toženi stranki le, če in dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini ravno na tej podlagi. Če tožena stranka oporeka višini zahtevka z navedbo, da bi moral tožnik upoštevati tudi prihranke pri stroških in (možnost za) zaslužek drugje, pade na tožečo stranko breme, da utemelji in dokaže, da takšnih prihrankov in možnosti zaslužka ni bilo.
Iz tega, kako je prvostopenjsko sodišče vodilo postopek, nenazadnje tudi iz tega, kako je v prvi odločbi razporedilo trditveno in dokazno breme glede odtegljajev, je razvidno, da ob potrebni skrbnosti tožeča stranka ni mogla računati, da bo to breme nosila ona.