odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – površno opravljanje dela – nemožnost nadaljevanja dela
Pri presoji, ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, je bistvena prognoza, ali je glede na storjeno kršitev (dejansko ponavljanje kršitev) še mogoče pričakovati, da bo delavec obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v bodočnosti korektno izpolnjeval. Za tako presojo pa je pomembno tudi siceršnje obnašanje delavca na delu oziroma v zvezi z delovnimi obveznostmi.
ZDR člen 34, 34/1, 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – obveščanje delodajalca o bistvenih okoliščinah – varstvo pred odpovedjo – prenehanje potrebe po delu
V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZDR mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Katere so tiste bistvene okoliščine, ZDR ne določa, zato jih je treba presojati v vsakem primeru posebej. Delavec je dolžan delodajalca med drugim obveščati predvsem o tistih okoliščinah, ki izvirajo iz njegove osebne sfere in ga ovirajo pri izpolnjevanju delovnih obveznosti (npr. bolezen), pa tudi o okoliščinah, ki omogočajo posebno varstvo pred odpovedjo in s katerimi delodajalec sam po sebi ne more biti seznanjen. Tako se npr. posebno varstvo po 115. členu ZDR začne šele s seznanitvijo delodajalca o nosečnosti (s potrdilom zdravnika). Aktivno ravnanje delavke se zahteva tudi pri uveljavljanju varstva pred odpovedjo v času izrabe starševskega dopusta, saj mora le-ta delodajalca obvestiti o nameri izrabe že 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta. Tudi varstva delavke, ki doji otroka, in s tem povezane obveznosti delodajalca, da upošteva takšno varstvo, si ni mogoče predstavljati brez njegove seznanjenosti z dejstvom, da delavka otroka doji. Tudi obvestilo o vložitvi predloga za oceno invalidnosti ima v okoliščinah tega primera naravo bistvene okoliščine, ki vpliva na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja v smislu 34. člena ZDR.
Ker tožnica tožene stranke (kljub predhodnemu obvestilu o nameravani odpovedi) sploh ni obvestila, da je bil vložen predlog za oceno invalidnosti, tožena stranka te zaščite ni mogla in je zato tudi ni bila dolžna upoštevati.
Drugi toženec se je zavezal kot „porok in plačnik“ zato, da bi se pogodbeno razmerje, ki sta ga sklenila prvi toženec in tožnik nadaljevalo in bi prvi tožnik lahko obdržal bager. Ker se to ni dogodilo, je odpadla podlaga njegove zaveze (prvi odstavek 51. člena ZOR).
pogodbena kazen – upnikove pravice – dispozitivnost zakonske določbe - dokazovanje - izvedenec – postavitev novega izvedenca – soočenje izvedencev
Določba petega odstavka 251. člena OZ je dispozitivna.
Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z določbama drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP s tem, ko je postavilo drugega izvedenca in ko je oba tudi zaslišalo. ZPP ne terja postavljanje izvedencev v nedogled.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda – žalitev časti in dobrega imena – prodaja delnic
Če zoper tožnika ni bil uveden ali voden noben postopek (kazenski, upravni ali odškodninski) zaradi prodaje delnic, tudi ni mogoče govoriti o nepremoženjski škodi, ki naj bi mu nastala zaradi takšnih postopkov.
V pritožbi je tožeča stranka sodbi sodišča prve stopnje očitala ne le zmotno uporabo materialnega prava, temveč tudi več procesnih kršitev ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje se v izpodbijani sodbi do navedenih (in tudi vseh ostalih) pritožbenih očitkov ni opredelilo. Zaradi odsotnosti razlogov o uveljavljanih pritožbenih navedbah sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 48, 69, 69/4. OZ člen 418, 421.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti – dolžnost priložitve sporazuma tožbi – cesija – odstop terjatve
V zvezi s sporazumom o krajevni pristojnosti, ki je povezan s pravnim razmerjem, iz katerega izvira cedirana terjatev, je treba šteti, da ta po slovenskem obligacijskem pravu ob analogni uporabi 418. oz. ob uporabi 421. člena OZ s cesijo preide na cesionarja.
Sodišče sporazuma strank o krajevni pristojnosti ne upošteva po uradni dolžnosti. Če se nanj sklicuje tožeča stranka, ga mora priložiti tožbi. Pravnih posledic svoje opustitve tožeča stranka ne more odstraniti tako, da sporazum o pristojnosti predloži naknadno.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 46. ZMRDZD člen 27. ZDR (1977) člen 78, 79, 80, 82.
pokojnina – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – voznik tovornjaka
Delo preko polnega delovnega časa, ki se je štelo kot posebni delovni pogoj, je moralo biti po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno. Ta pogoj pa po ugotovitvah nižjih sodišč ni bil izpolnjen, saj je bilo opravljanje dela preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1973 do 1985 vsakdanja, utečena praksa in okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, niso bile izjemne in nepričakovane.
UZITUL člen 13. ZTuj člen 81. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 5. ZPIZVZ člen 15, 24, 28. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1.
akontacija vojaške pokojnine – odlok – izplačilo za nazaj – izbris iz registra stalnega prebivalstva
ZPIZVZ ne določa, da izbrisani, ki so naknadno uredili statusno vprašanje glede stalnega prebivališča, lahko uveljavljajo pravice po prej veljavnih predpisih tudi naknadno in se jim le-te priznajo za nazaj.
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2, 377. ZDSS-1 člen 31.
ponovna odmera pokojnine – delnice – pravnomočna odločba - plačilo neizplačanih zneskov za nazaj – odškodnina – zavrženje revizije – premoženjski socialni spor – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije
V predmetni zadevi je obseg z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejen na odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Ne gre torej za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, pač pa glede na to, da je v reviziji predmet spora le še odškodnina, za premoženjski socialni spor. Glede na določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1 bi bila v predmetni zadevi revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – seznanitev z razlogom za odpoved – sprememba akta o sistemizaciji – ukinitev delovnega mesta – prenehanje potrebe po delu
Že sam prenos delovnih nalog kaže na to, da revidentovo delo ni bilo več potrebno, sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta pa ne predstavljata nujnega predpogoja za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odločilnega pomena je dejansko prenehanje potreb po delu določenega delavca.
ZPIZ-1 člen 66, 66/3, 91, 92, 161. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 380, 380/2.
nadomestilo za invalidnost - samostojni podjetnik - samozaposleni - neustavnost zakona - zakonska praznina - dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav je Ustavno sodišče v razlogih odločbe U-I-40/09 z dne 4. 3. 2010 navedlo, da glede na različno naravo kmetijske dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti samozaposlenega in dela pri delodajalcu pravice teh zavarovancev in delavcev niso nujno enake, pri čemer je omenilo zlasti pravico do premestitve, je ob izostanku ustrezne zakonske ureditve za samozaposlene, ki še vedno opravljajo delo in so zavarovani, v skladu s 3. členom ZS treba primerjati položaj delavca, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, in ki lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, in ima prav zato tudi pravico do premestitve in drugih pravic, s položajem samozaposlenega, ki v okviru svojega poklica po ugotovitvi omejene zmožnosti začne opravljati drugo ustrezno delo v delokrogu svojega poklica, ne pa del, za katera v skladu z invalidsko odločbo ni več sposoben.
Pravica do premestitve, ki jo že po naravi stvari ni mogoče zagotoviti pri samozaposlenih, za primerjavo obeh položajev ni bistvena, saj se ne glede na formalno zagotovitev razporeditve oz. sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kar seveda pride v poštev pri delavcu invalidu III. kategorije invalidnosti, pravno upoštevna primerljivost kaže prav v dejanskem položaju, ki nastopi z opravljanjem drugega dela, za katerega je zavarovanec v okviru svojega poklica še vedno sposoben. Takšna primerljivost ustreza tudi naravi pravice do nadomestila za invalidnost, saj je višina te pravice vezana le na odstotek invalidske pokojnine upravičenca (drugi in tretji odstavek 94. člena ZPIZ-1), torej neodvisno (v nasprotju s prejšnjo ureditvijo nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – 133. - 137. člen ZPIZ) od plače delavca invalida III. kategorije invalidnosti, ki se zaposli na drugem delovnem mestu - tudi, če je ta plača višja od plače na delovnem mestu pred nastankom invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – diskriminacija
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da zaradi poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med še zaposlene. Formalna ukinitev delovnega mesta, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali prenehanje opravljanja dela, ki ga je na tem delovnem mestu opravljala, ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
pokojnina - delna pokojnina – odvetniška dejavnost – izvzem iz zavarovanja
Tožnica bi imela po določbi 179. člena ZPIZ-1 kot oseba, ki je bila izvzeta iz zavarovanja po prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1, pravico do izplačevanja pokojnine. Ob ugotovitvi, da je kljub izvzemu iz zavarovanja opravljala odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa, je bila ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 torej upravičena do delne pokojnine.
preplačilo pokojnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – dovoljenost revizije – premoženjski socialni spor
Predmet izpodbijanja je odločba tožene stranke, s katero je ta ugotovila preplačilo starostne pokojnine. Po vsebini ne gre za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, temveč za odločitev o denarnem zahtevku, torej za premoženjski socialni spor. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 266,71 EUR, zato zahtevani revizijski minimum ni dosežen.
Sodni preizkus izpodbijanih odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je omejen z njuno vsebino, kar pomeni, da je predmet obravnavanega spora lahko izključno vprašanje, ali je odločitev tožene stranke o tožnikovem predlogu za obnovo postopka pravilna. Izven tega obsega sodne presoje ni mogoče širiti, zato tožnikove vloge v tem sporu ni mogoče presojati z vidika samostojne zahteve za ponovno odmero pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – krivda - neizpolnjevanje delovnih nalog
V predmetni zadevi gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ob izpolnjevanju v ZDR določenih pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni treba ugotavljati še oblik oziroma stopenj krivde v kazenskopravnem smislu. Zadoščajo ugotovitve, da je prišlo do kršenja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih obveznosti, ki lahko predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da delavec za tako ravnanje nima opravičljivih razlogov.
Neizpolnjevanje delovnih nalog, ki so bile delavcu odrejene, pri čemer je bil na svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi že predhodno večkrat opozorjen, predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je to jasna in nedvoumna kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja.
S pravnomočno odločbo sodišča je bilo ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje trajalo do 29. 3. 2006. V kolikor je tožena stranka menila, da elementov delovnega razmerja sploh ni bilo, bi morala to dejstvo zatrjevati v sporu, ki se je pravnomočno končal z zgoraj navedeno sodno odločbo. Trajanje in obstoj delovnega razmerja do tega datuma tako v tem sporu ne more biti sporno.
bivši vojaški zavarovanec – starostna pokojnina – uživalec pokojnine – priznanje pokojnine za nazaj
Ker je imel tožnik po vojaških predpisih priznano pravico do predčasne starostne pokojnine od 1. 10. 1991 dalje, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da ne izpolnjuje pogoja iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ oziroma iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ, saj je bil dne 18. 10. 1991 uživalec vojaške pokojnine.
Zmotna je revizijska navedba, da upravičenci, ki so izpolnili pogoje iz petega odstavka 2. člena ZPIZVZ, avtomatično izpolnjujejo tudi pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – podaja izredne odpovedi v času odpovednega roka
Pogodba o zaposlitvi, čeprav je redno odpovedana, v času odpovednega roka še velja in jo je tudi delavec dolžan izpolnjevati enako kot pred odpovedjo. Zato je tudi v času odpovednega roka mogoče podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.