obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dokazno breme
Realizacija rizika pri obveznem avtomobilskem zavarovanju pomeni, da je lastnik vozila (oziroma oseba, ki po njegovi volji uporablja vozilo) odgovoren za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, ki je bila z uporabo vozila povzročena tretjim osebam.
Trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera je na tožniku, tožena stranka pa s trditvijo, da ni nastal zavarovalni primer, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Zato mora tožnik dokazati, da je škoda nastala v pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
Na načelni ravni ni mogoče izključiti prisoje denarne odškodnine v primeru, ko z nedopustnim ravnanjem drugi niso seznanjeni, torej, ko ne pride do posega v ugled posameznika ampak je prizadeta le njegova čast.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera - vzročna zveza – prirejena prometna nesreča
Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
Tožniki z neobrazloženim mnenjem o njihovi upravičenosti do odškodnin za pretrpljeno nepremoženjsko škodo v obsegu zahtevanih zneskov niso opredelili spornega pravnega vprašanja in kršitve pravnega pravila – vključno z okoliščinami, ki bi kazale na njegovo pomembnost.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – načelo kontradiktornosti – pravica do pravnega sredstva – pravica do enakega obravnavanja
Pritožbeno sodišče je samo prvič obravnavalo toženkin ugovor o originarni pridobitvi lastninske pravice, ki pomeni samostojno in sklenjeno pravno celoto. S tem je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem in tudi v ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva.
dovoljena revizija - osebno ime – pojem besede kot dela osebnega imena – enočrkovne besede
Osebno ime je izraz posameznikove identitete in individualnosti in odraža povezanost z njegovo družino. Po drugi strani osebno ime služi kot sredstvo identifikacije fizičnih oseb v pravnem prometu, ki je tako v interesu posameznika kot v interesu pravnega reda in pravne varnosti.
Izpodbijana sodba in upravna odločba, ki zakon razlaga(ta) na način, da beseda kot sestavni del imena ne more biti enočrkovna, po mnenju Vrhovnega sodišča ne posega v ustavno varovano pravico do osebnega imena, temveč določa le način njenega uresničevanja.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – jasne določbe zakona, ki ne sprožajo dilem – odločanje po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah - rešeno pravno vprašanje – pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Določba drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ki določa pogoje za odločanje upravnega sodišča po sodniku posamezniku, ne izključuje odločanja po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah. V tem smislu gre za jasno določbo, ki ne sproža dilem in ne terja posebne interpretacije. Ker odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker se pravno vprašanje procesnih in materialnih pravic tujca, ki ne zna slovenskega jezika, kot ga uveljavlja revident, nanaša na vsebino materialnega zahtevka, glede česar je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da je organ nanj vezan in zato ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa od tega stališča ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic ni izkazal z navedbo, da izpodbijana odločitev zanj pomeni izgubo pomembnega premoženja.
OZ člen 364, 364/2, 366, 366/1, 369, 369/3. ZOR člen 387, 387/2, 389, 389/1, 392, 392/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja - umik tožbe - načelo vestnosti in poštenja - odškodninska terjatev - sukcesivno nastajajoča škoda - izpolnitev obveznosti po poravnavi
Umik tožbe ima lahko učinek, določen v 389. členu ZOR, le v primeru, ko se je oseba, ki jo je umaknila, želela odreči učinkom sodnega varstva. 389. člena ZOR se lahko uporabi, dokler ima vložena tožba učinek na tek zastaranja. Ko se učinek vložene tožbe na potek zastaranja konča, tudi umik tožbe ne more imeti učinka, določenega v 389. členu ZOR. Tožba pa ima učinek (vpliv) na potek zastaranja od dneva vložitve, ko pretrga zastaranje, pa vse do dneva, ko prične zastaranje ponovno teči. V primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe, prične zastaranje teči znova, ko je spor končan ali kako drugače poravnan.
zahteva za obnovo - formalni preizkus zahteve – zavrženje zahteve za obnovo - razlogi za obnovo - nova dejstva in novi dokazi
Morebiten vpliv novega dokaza na višino odvzete premoženjske koristi ne more biti razlog za obnovo postopka iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP.
predlog za dopustitev revizije – lastninska tožba – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za uporabo 93. člena SPZ je bistvena ocena, ali ima toženec na podlagi sklenjene pogodbe pravico do posesti stanovanja, ne pa, ali je pridobil lastninsko pravico ali ne in ali je že plačal kupnino ali ne. Sodišče bi se moralo do tega, ali toženec ima pravico do posesti, ker je v pogodbi navedeno, da stanovanje kupuje kot posrednik, opredeliti le, če bi tožnica tak ugovor uveljavljala. Tožnica pa s predlogom tega ni izkazala.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 107, 107/2, 461, 461/2.
dopuščena revizija – neenotnost sodne prakse istega višjega sodišča – mandatna pogodba – naročilo – ničnost pogodbenega določila – nagrada prevzemniku naročila – delež prevzemnika naročila na pridobljenem premoženju naročnika
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti razlage prepovedi iz drugega odstavka 461. člena ZOR kot takšne, ki v obravnavanem primeru izključuje uporabo določbe drugega odstavka 107. člena ZOR.
Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Z navedbami, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju razlage določb ZUS-1 (s tem, da niti ni navedeno katerih) in vprašanju zaščite pravic prava neuke stranke v postopku, revidentka ni jasno in določno opredelila pomembnega pravnega vprašanja, o katerem pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča.
S pavšalnimi navedbami, da gre za izjemno visok znesek komunalnega prispevka v višini 12.221,88 EUR, katerega plačilo ima občutne posledice na revidentkino premoženjsko stanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala, saj zelo hudih posledic ni konkretizirala, niti jih ni utemeljila in izkazala.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb
Po ustaljeni sodni praksi mora biti protispisnost precejšnja in se mora nanašati na pravno relevantna dejstva, to je tista, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe.
Popravni sklep o pravdnih stroških ni sklep, s katerim je postopek končan v smislu prvega odstavka 384.člena ZPP.
Revizija, ki je le dobeseden prepis pritožbe in odgovorov pritožbenega sodišča niti ne omenja, ali od revizijskega sodišča terja le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava.
S trditvijo v izbrisni tožbi, da naj bi bila sporna nepremičnina v lasti tretje osebe, tožnica ni utemeljila kumulativno zahtevanega pogoja, da so bile z izpodbijano vknjižbo kršene njene pravice.
URS člen 26, 26/1. ZVPSBNO člen 4, 25. ZPP člen 318, 318/1-3.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - pravica do odškodnine - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravnost ravnanja sodnika - pravni standard - zamudna zavrnilna sodba - sklepčnost tožbe
Pri odgovornosti države za sodnikovo protipravno ravnanje je treba izhajati iz same narave sodnikovega dela. Sodnikovo ravnanje je protipravno, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe, ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Zmotno je stališče, da bi bilo treba v tovrstnem odškodninskem sporu ponovno obravnavati argumente, ki so že bili obravnavani v prejšnjem postopku.
Zavrnilna zamudna sodba proti drugemu tožencu je posledica nesklepčnosti tožbe, saj tožnik v tožbi ni pojasnil vzročne zveze med prekoračitvijo pooblastila pri zastavi tožnikove nepremičnine fizični osebi namesto banki in med prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.