ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZDavP-2 člen 135, 135/5.
upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep – sklep o uvedbi postopka – sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora – sklep o zavrženju pritožbe - kršitev ustavnih pravic zaradi odvzema pravice do pritožbe
V obravnavani zadevi je bila z izpodbijanim sklepom zavržena pritožba zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta, to je odločanja o glavni stvari, ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Prav tako ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak bo o njenih pravicah oziroma obveznostih odločeno z odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem postopku.
URS člen 14, 74. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDavP člen 112, 114, 114/3, 174. ZDDPO člen 11, 12, 31, 38. ZUS-1 člen 5, 83, 85, 92. ZGD člen 495, 495/1. Slovenski računovodski standardi (SRS 2002) standard 8, 8/16, 21, 21/7, 21/8, 21/12. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 8. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - holding - stroški odvetniških storitev - verodostojna listina - inšpekcijski pregled - pogodba po pavšalu - „pravnik družbe“ - specifikacija - dokaz z izvedencem - kršitev upravnega postopka - obresti - negativne tečajne razlike - krediti za pridobitev lastnega deleža - ustavna odločba - kapitalske postavke - kapitalska udeležba v drugih družbah - dvojno obdavčenje - dividende
Račun, na katerem je le navedba, da se zaračunavajo opravljene odvetniške storitve v posameznem mesecu v skladu s pogodbo, iz katere pa tudi ni z ničemer razvidno, katere odvetniške storitve so bile opravljene, ni verodostojna listina, ki bi bila v smislu določb SRS podlaga za davčno priznani odhodek.
Izplačilo deleža družbeniku ne predstavlja odhodka družbe, temveč se izplačila poslovnih deležev izstopajočim družbenikom odrazijo le preko kapitalskih postavk. Enako velja za stroške kredita, ki so revidentki v zvezi s tem nastali (obresti in negativne tečajne razlike), saj kot določa 12. člen ZDDPO, se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, česar pa nakup lastnega deleža ne predstavlja.
Stališče davčnega organa, da se revidentki ne priznajo odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik iz kreditov za nakup deležev v drugih družbah, je pravilno, saj se po 12. členu ZDDPO ne štejejo za odhodke odhodki, ki niso povezani z obdavčenimi prihodki, obravnavane prihodke pa je revidentka izvzela iz obračuna davka od dobička.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če revident z revizijo uveljavlja le pravico do vrnitve premoženja v naravi, ne gre za spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni podana dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – predlog za pregon – predlog oškodovanca - zasliševanje prič – vabilo oškodovancu - pravni pouk – oškodovanec, vabljen kot priča – domneva umika
Posledice neopravičenega izostanka oškodovanca z glavne obravnave, kot jih predvideva prvi odstavek 244. člena ZKP, nastopijo le, če je bilo oškodovancu vabilo pravilno vročeno.
Tožnik je tisti, ki mora dokazati obstoj posojilne pogodbe s tožencem. Na tožniku je torej materialno dokazno breme. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme, z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh. Sodišče pa mora nato oceniti, ali je bila pri tem uspešna in nato svojo oceno tudi obrazložiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005796
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nejasnost razlogov - pravice obrambe – izvajanje dokazov – kršitev kazenskega zakona – nasilništvo
Obramba, ki se šele v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje na nujnost odreditve izvedenstva, ni izkazala zadostne stopnje verjetnosti, da bi izvedba tega dokaza lahko odločilno vplivala na drugačno presojo izvedenih dokazov, kot jo je sprejelo sodišče, zato ni mogoče sklepati na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZOR člen 201, 201/3. ZZDej člen 47.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – pravni interes za revizijo – smrt stranke med revizijskih postopkom – nepodedljivost terjatve za nepremoženjsko škodo – odškodninska odgovornost – zdravniška napaka – pojasnilna dolžnost – okužba z MRSO - posebno težka invalidnost bližnjega
Tudi če bi bila tožnikova revizija proti odločitvi o zavrnitvi odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo utemeljena, njegova smrt po vložitvi revizije in glede na nepodedljivost take terjatve pomeni, da za odločitev o reviziji ni več pravno varovanega interesa.
Ker sta sodišči ugotovili, da med zdravljenjem tožničinega sina pri toženki ni nastala nobena nova invalidnost, tožničina trditvena podlaga o tej okoliščini pa je bila tudi sicer skopa, njen odškodninski zahtevek za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti ni utemeljen.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014746
SPZ člen 38, 38/4. ODZ paragraf 364c. ZD člen 103. ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - razpolaganje z bodočo dediščino - prepoved odtujitve ali obremenitve - vknjižba prepovedi odtujitve ali obremenitve v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - kršitev prepovedi razpolaganja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko oseba, če prepoved razpolaganja, ustanovljena v njeno korist, ni vpisana v zemljiško knjigo, v primeru kršitve pravice zahtevala le odškodnino. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj pravice. To pa ne pomeni, da prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam ne učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za obstoj prepovedi razpolaganja, bo sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja enaka kot v primeru, če bo prepoved razpolaganja vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjene med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (prej 364c paragraf ODZ), je torej lahko odvisna samo od tega, ali je tretja oseba vedela za obstoj prepovedi razpolaganja ali ne.
Vročevalec, ki je z gotovostjo ugotovil, da je naslovnik doma oziroma se nahaja v pisarni na naslovu bivanja, vendar je odklonil prejem pisanja, je ravnal v skladu z določbo 123. člena ZKP.
predlog za dopustitev revizije – nadaljevanje postopka kljub izpolnjenim pogojem za izdajo zamudne sodbe – možnost obravnavanja pred sodiščem – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Bistveno je, da je sodišče z nadaljevanjem postopka (in prehodom v stadij razpisa naroka za glavno obravnavo) kljub izpolnjenim pogojem za ugoditev tožbenemu zahtevku z izdajo zamudne sodbe kršilo procesna pravila izključno na škodo tožnice in „v prid“ tožencu, kar že pojmovno izključuje možnost prikrajšanja toženca v njegovih procesnih pravicah neodvisno od načina postopanja v nadaljevanju.
dovoljena revizija - DDV – davčna oprostitev – nastanek davčne obveznosti – blago odpeljano iz Skupnosti
Ker se na podlagi drugega odstavka 19. člena ZDDV šteje, da je bilo z izdajo računa blago kupcu (v Republiki Sloveniji) dobavljeno, in je s tem trenutkom nastala tudi obveznost obračuna DDV, ni več možna oprostitev DDV-ja pri izvozu blaga v smislu 1. točke 31. člena ZDDV. Revident blaga ni odpeljal izven Skupnosti v svojem imenu (kot prodajalec), ampak v imenu kupca.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – davčna olajšava – odločitev o pravici ali obveznosti – obstoj prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina davka od dobička pravnih oseb, ki ga je revidentka dolžna plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila jasno in določno, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost. Revidentka tudi ni izkazala neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznavanje davčne olajšave za investicije v opredmetena osnovna sredstva na podlagi 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj ni predložila kopije sodne odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, niti ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
Za odreditev milejšega ukrepa morajo obstajati dejstva, ki utemeljujejo sklepanje, da bo oseba, zoper katero je tak ukrep odrejen, tega tudi spoštovala (sodišče ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim).
ZDen člen 5. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/4, 11/5, 11/6. ZPP člen 224.
denacionalizacija – plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino – ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - nezazidano stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - javna komunalna infrastruktura – priključek za preskrbo s pitno vodo – javna listina
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da ugotovljeni sistem distribucije pitne vode ustreza kriteriju priključka za preskrbo s pitno vodo v smislu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ter da je bila omenjena vodna distribucija del javne komunalne infrastrukture.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – kumulacija sredstev izvršbe – izvršba na nepremičnine
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev izvršbe oziroma predmetov izvršbe izvršbo na nepremičnine, postane za izvršbo za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (četrti odstavek 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ).
dovoljenost dopuščene revizije – glavni zahtevek – podrejeni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker je dovoljenost procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje revizije, lahko tudi v primeru že dopuščene revizije pride do situacije, da mora revizijsko sodišče revizijo zavreči zaradi njene nedovoljenosti iz razlogov, ki so obstajali že v fazi odločanja o dopustitvi revizije, pa zanje revizijsko sodišče ni vedelo.
V tožbi le ena navedena vrednost spornega predmeta se upošteva za glavni ali primarni tožbeni zahtevek, ne more pa se upoštevati hkrati in tudi za podrejenega oziroma sekundarnega.
OZ člen 1060. ZOR člen 154, 192, 200, 203, 912, 913.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti – obveznosti zavarovalnice – obročno plačilo zavarovalne premije – neplačilo obroka zavarovalne premije – prenehanje zavarovalne pogodbe – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – poškodba pri delu v nezavarovani jami – ravnanje oškodovanca – vinjenost delavca – uporaba zaščitne čelade – oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah
Ker tedaj, ko je prišlo do nesreče pri delu, toženka zaradi neplačila obrokov zavarovalne premije pri zavarovalnici ni imela več zavarovane civilne odgovornosti, zavarovalnica ni dolžna plačati odškodnine.
Toženka je kriva, ker ni ustrezno predvidela in izpolnjevala ukrepov za varstvo pri delu. V praksi ni skrbela za varno delo delavcev, saj v rovu globine 2,6 m in širine 1,2 m ni pravilno namestila razpiralnih elementov, poleg tega je pa delavcem naložila delo v bližini delujočega bagra. V takih delovnih okoliščinah je bil tožnik močno ogrožen. Res je sicer, da je tudi tožnik kršil pravila varnega dela, saj je bil zelo močno vinjen, toda toženka mu dela ni preprečila in ga je pustila delati brez čelade. Ker je bila tudi možnost tožnika, da bi odklonil delo, majhna, saj je naproti delodajalca v podrejenem položaju, je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo njegov soprispevek k nastanku škodo na 15 %.
sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks – društvo - ogrozitev dejavnosti društva
Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodnih taks ogrožena njena dejavnost oziroma da teh sredstev nima, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njeno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks.