kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona – grdo ravnanje - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
V izreku sodbe opisan fizični napad obsojenca z grabljami na oškodovanca na javnem kraju, ki je prizadel oškodovančevo telesno celovitost, je pomenil (tudi) ogrožanje varnosti v smislu prvega odstavka 135. člena KZ-1, za katerega pa je predpisana strožja kazen, kot za kaznivo dejanje grdega ravnanja po prejšnjem kazenskem zakoniku.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja le zakonski razlog, ne navede pa okoliščin oziroma ravnanja, ki tvorijo kršitev, sodišče ni dolžno samo preizkušati ali so bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve takšne vrste, na kakršne se na splošno sklicuje zahteva. To bi pomenilo delovanje po uradni dolžnosti, kar je v nasprotju s konceptom tega izrednega pravnega sredstva, lahko pa tudi z voljo stranke.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3, 36, 36/2. ZPP člen 343, 343/3.
začasna odredba – odločitev o glavni stvari – pravni interes
Izdana začasna odredba na podlagi 32. člena ZUS-1 bi lahko učinkovala le do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Z nastopom pravnomočnosti odločitve o glavni stvari tožnik nima več pravnega interesa za odločitev o pritožbi zoper sklep, s katerim je bila njegova zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena.
URS člen 134, 134/2. ZUS-1 člen 3, 4, 33, 33/2, 36, 36/1-4.
zavrženje tožbe – imuniteta sodnika - akt nosilca zakonodajne veje oblasti – vsebina tožbe v subsidiarnem upravnem sporu
Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo, o kateri je vsebinsko odločilo z izpodbijano sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa), po presoji Vrhovnega sodišča zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je šlo za tožbo zoper akt, ki po določbah 2. in 3. člena ZUS-1 ni upravni akt. Pri sklepu DZ je šlo namreč za odločitev, ki jo je DZ sprejel za izvrševanje svoje ustavne pristojnosti, določene v drugem odstavku 134. člena URS, kot nosilec zakonodajne veje oblasti. To je po presoji Vrhovnega sodišča primer iz 3. člena ZUS-1, zaradi katerega izpodbijane odločitve DZ ni mogoče šteti za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 ne glede na to, ali odločitev posega v pravico, obveznost ali pravni položaj tožnika ali ne. Kot akt iz 3. člena ZUS-1 pa Sklep DZ o odvzemu imunitete ne more biti predmet tožbe, vložene v rednem upravnem sporu.
To, da tožba kot kršitve prava navaja tudi kršitev določb ustave, samo po sebi še ne pomeni, da gre za tožbo po 4. členu ZUS-1. Tožba po 4. členu mora vsebovati navedbe, iz katerih jasno izhaja, da je predmet tožbe posamični akt (ali posamično dejanje), ter tožbene predloge v smislu drugega odstavka 33. člena ZUS-1, česar vsega obravnavani del tožbe nima.
priloge - predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije - izvod sodbe sodišča druge stopnje
Ker tožeča stranka predlogu za dopustitev revizije ni priložila izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, je vrhovno sodišče njen predlog zavrglo.
zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev nepremoženjske škode - bodoča škoda - hrup - prekomerne imisije - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj
O vprašanju zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi prometnih imisij, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče.
Določba o spremenjenih okoliščinah (112. člen OZ) je dispozitivne narave in kot takšna podvržena svobodnemu urejanju pogodbenih strank. Pogodbene stranke tako lahko določijo, kdaj in pod katerimi pogoji bodo štele okoliščine za spremenjene in njihove posledice. V sporni pogodbi je vsebovana klavzula rebus sic stantibus, na katero se toženka sklicuje tudi v reviziji. Prilagoditev pogodbe spremenjenim okoliščinam pa je ob dejstvu, da pogodbene stranke niso dosegle soglasja volj in pogodbe sporazumno spremenile, v konkretni zadevi mogoča le s sodbo (z njenim izrekom), ki ima značaj prenovitve (novacije) pogodbe (323. člen OZ) in nadomešča soglasno voljo pogodbenih strank. Sodišče bi navedeno lahko storilo le v primeru, če bi toženka spremenjene okoliščine uveljavljala z ustreznim (nasprotnim) tožbenim zahtevkom.
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014636
ZUreP-1 člen 92, 103, 106, 106/6. ZJC-B člen 19, 19/6. ZNP člen 17, 17/2, 37, 97. ZPP člen 339, 339/2-15.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – prevzem posesti – odškodnina in nadomestna nepremičnina – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – prevzem posesti pred izdajo odločbe o posesti – javna cesta – sestavni deli javne ceste – javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah – poseben postopek razlastitve – pristojnost nepravdnega sodišča – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
Nepravdno sodišče lahko o obliki oziroma višini odmene odloča (še)le, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem – s pravnomočno (oziroma v konkretnem primeru že z dokončno) odločbo o razlastitvi. Znotraj enakega (dopustnega) okvira oziroma nespornega temelja „odškodninske obveznosti za razlaščeno nepremičnino“ mora ostati tudi obravnava zamudnih obresti, ki so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca.
ZPP člen 286, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179, 179/1, 252.
predlog za dopustitev revizije – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije - hrup – povrnitev nepremoženjske škode – odstop od sodne prakse - zastaranje – prekluzija – začetek teka zastaralnega roka – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Na izpostavljeni vprašanji je bilo že odgovorjeno v drugi (podobni) zadevi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005712
ZKP člen 372, 372-3. KZ-1 člen 54.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - nadaljevano kaznivo dejanje – povezovalni elementi
Ker gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, mora biti njena uporaba, da ne bi privedla do neupravičenega privilegiranja storilcev kaznivih dejanj, nujno zadržana in skladna s kriminalnopolitičnimi izhodišči.
ZASP člen 153, 156, 157, 163. ZASP-B člen 26, 26/4. ZPP člen 380, 380/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 11. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006).
zahteva za varstvo zakonitosti - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife
Ker normativni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, sprejet v letu 1998, ob uveljavitvi ZASP-B ni bil sestavni del veljavne tarife, ni postal sestavni del skupnega sporazuma.
Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave. Ker tožnik ni izkazal, da bi uporabil zakonsko predvidena sredstva za spremembo tarife in da do spremembe tarife ni prišlo zaradi blokade nasprotne strani (pravilnik je bil sprejet po sprejetju ZASP-D), ni bilo podlage za prekinitev postopka in pričetek postopka za oceno ustavnosti.
dovoljenost revizije – pooblastilo odvetnika za revizijo – odločba o brezplačni pravni pomoči namesto pooblastila - zavrženje revizije
Odvetnik je za vložitev revizije dolžan predložiti sodišču novo in posebno pooblastilo (stranke), saj odločba o brezplačni pravni pomoči takega pooblastila ne nadomešča.
URS člen 2, 14, 22, 23, 74. ZDDPO člen 10, 10/3, 11, 12, 18, 18/1.
dovoljena revizija - davki od dobička pravnih oseb – DDV – davki od osebnih prejemkov - zastopniške storitve – priključnina ISDN modula - neverodostojne listine – kršitev starih pravic
Če je v davčnem postopku ugotovljeno, da podjetje, s katerim naj bi revident posloval, ne obstoji, je brezpredmetno presojati račune, ki naj bi jih tako podjetje izstavilo.
Če je tuj davčni organ ugotovil, da tuja družba v svojih poslovnih knjigah nima evidentiranih določenih računov, ki naj bi jih izstavila ta tuja družba, obstaja utemeljen dvom v verodostojnost teh računov, s katerimi naše podjetje izkazuje odhodke.
Priključnina ISDN DECT strežnika in ISDN modula ima naravo investicije.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – pravice obrambe – izvajanje dokazov
Obsojencu je bila dana možnost biti prisoten na glavni obravnavi, na kateri se je tudi izvedel določeni dokaz, saj je bil nanjo pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil - s tem se je dejansko odpovedal pravici biti navzoč pri tem procesnem dejanju.
javni uslužbenci - pogodba o zaposlitvi za določen čas – pogodba o zaposlitvi vojaka – prenehanje delovnega razmerja
Nosilni razlog izpodbijane sodbe je, da je imela tožena stranka zakonsko pooblastilo za sklepanje pogodb o zaposlitvi z vojaki oziroma za poklicno opravljanje vojaške službe za določen čas, tudi za krajše obdobje, za kakršno je imel tožnik sklenjeno prvo pogodbo o zaposlitvi. Okoliščine, na katere se je skliceval tožnik, na takšno pravico sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas niso mogle vplivati. Po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo.
Tožbeni zahtevki za plačilo osnovnih plač, potnih stroškov in „dodatka po zakonu“ imajo različno pravno podlago, med seboj pa tudi niso v tolikšni meri povezani, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o reviziji ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitev o posameznem zahtevku v konkretnem primeru tudi ni odvisna od odločitve o katerem od drugih dveh zahtevkov. Ker torej ne gre za izjemo iz petega odstavka 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo zaradi nedoseganja revizijskega praga kot nedovoljeno zavrglo.
ZDR člen 9, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - priznanje pravic iz delovnega razmerja – plačilo nadomestila plače
Ob ugotovitvi, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi za delovno mesto člana uprave nezakonito odpovedana, ker zgolj potek mandata na tem delovnem mestu ne predstavlja poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sodišče za čas priznanja pravic iz delovnega razmerja neutemeljeno dosodilo tožniku razliko plače le do zneska pripadajoče plače po 21. plačnem razredu, namesto razlike do plače, kot bi mu šla na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Utemeljeno se pri tem tožnik sklicuje na dejstvo, da mu je bila pri toženi stranki plača nazadnje določena z navedeno pogodbo o zaposlitvi, hkrati pa ima odločitev sodišča, da je bila tožniku navedena pogodba nezakonito odpovedana, za posledico, da so imele v spornem obdobju, ko je bil tožnik brez druge zaposlitve, njegove pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki še vedno pravno podlago v nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi.