ZDR člen 11, 11/1, 79. ZDoh člen 6. ZDavP-1 člen 19, 19/1.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – razlaga – odpravnina
Določila sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi so jasna in nedvoumna, tako da ne potrebujejo nadaljnje razlage. Če pa je tožeča stranka želela, da bi toženec od v sporazumu dogovorjenega zneska odpravnine kril davčne obveznosti, bi morali pogodbenici takšno klavzulo posebej zapisati, saj je sicer plačnik delodajalec kot pravna oseba, ki izplačuje dohodke.
ZPIZ-1 člen 391, 446. ZDSS/92 člen 27, 27/1, 34, 55.
invalidnost - invalidska pokojnina
Ker se kriteriji za razvrstitev invalidnosti in pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, prebite v Republiki Sloveniji, presojajo izključno po slovenski zakonodaji, zgolj na podlagi dejstva, da je bila tožniku na priznana pravice do invalidske pokojnine v Republiki Nemčiji, ni mogoče šteti, da je pri njem podana takšna izguba delovne zmožnosti, ki bi narekovala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika po tem, ko je neupravičeno izostal z dela, ponovno napotila na delo, dokazuje, da bi se delovno razmerje med strankama lahko nadaljevalo do izteka odpovednega roka in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
V primeru, ko tožena stranka odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo), sodišče odgovora na tožbo ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in preveriti zgolj, ali obstajajo pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali so trditve v tožbi prepričljive in ali verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka, glede na navedbe iz odgovora na tožbo.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog prenehanja terjatve - sklenitev sodne poravnave
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal razlog prenehanja terjatve po 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, in sicer, da naj bi upnik in dolžnik sklenila sodno poravnavo, s katero naj bi se dogovorila, da se z njo dokončno uredijo vsa medsebojna sporna razmerja in da drug do drugega nimata medsebojnih obveznosti. Ker je upnik v odgovoru na ugovor zanikal, da bi s sklenitvijo navedene sodne poravnave prenehala obveznost dolžnika, ki je predmet obravnavanega izvršilnega postopka in ker iz besedila sodne poravnave (5. tč.) to ne izhaja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika ni utemeljen.
ZIZ člen 38c, 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 91, 71, 91.
stroški izvršitelja - obračun obresti pred javno dražbo
Pritrditi je potrebno zaključkom v izpodbijanem sklepu, da je na podlagi Pravilnika obračun upnikove terjatve, ki vključuje tudi opravo obračuna zakonskih zamudnih obresti, potreben le v fazi priprav na rubež. Izvršitelj mora tedaj zaradi ustrezne ocene, v kakšnem obsegu bo potrebno opraviti rubež, preračunati, koliko in katere stvari je treba rubiti, da bodo zadostovale za poplačilo upnika (71. člen Pravilnika). Te dolžnosti pa Pravilnik izvršitelju ne nalaga pred opravo same javne dražbe (glej 91. člen Pravilnika).
ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 48, 74, 75, 48, 74, 75.
pristojnost sodišča rs - jamstveni in preživninski sklad rs
Pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca (v konkretni zadevi mladoletnih otrok, ki jim je tožeča stranka priznala in izplačala preživnino) je upravičena le, če gre za tožbo, ki jo vloži preživninski upravičenec sam kot šibkejša stranka, ki ji je treba pri zahtevku za preživnino zagotoviti posebno varstvo. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravna oseba, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in je ustanovljena med ostalim tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin.
izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov iz kupnine - priglasitev terjatve - izpodbijanje terjatve - neizpodbijane terjatve
Ko sodišče odloča o poplačilu upnikov iz kupnine, upošteva terjatve, ki se poplačajo, v priglašeni višini, razen, če je katero od teh terjatev oseba, ki ima to pravico, izpodbijala.
Toženec je dolžan plačati tožnici 900.000,00 SIT odškodnine na račun negmotne škode, ki jo je tožnica utrpela ob tem, ko je toženec z zlorabo svojega položaja prizadel njeno spolno nedotakljivost.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – kasnejše prenehanje oz. nezmožnost izvršitve terjatve – nezmožnost izpodbijanja izvršilnega naslova
V ugovoru proti sklepu o izvršbi se lahko zatrjuje le kasnejše delno, ali popolno prenehanje terjatve, ali razloge, zaradi katerih terjatve ni mogoče izvršiti. Ker je torej tožba zaradi nedopustnosti izvršbe mogoča le v zvezi z ugovorom, se tudi z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati izvršilnega naslova oz. iz njega izhajajoče obveznosti.
oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - prevzem pregona
Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona, pri čemer oškodovanec ni vezan na pravno opredelitev kaznivega dejanja in pouk o tem, kaj lahko ukrene za uresničevanje svojih pravic. Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame pregon za težje ali lažje kaznivo dejanje, kot ga je pravno opredelil državni tožilec, pod pogojem, da gre za isto dejanje (kot historični dogodek).
OZ člen 154, 154/2, 179, 182, 154, 154/2, 179, 182.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - višina - sokrivda - udeležba v prometu
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnine in odrgnine v predelu čela in levega lica, v predelu levega kolena in levi goleni, odrgnine obeh zgornjih okončin in poškodbo kožnega živca na zadnji strani leve goleni. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin 925.000,00 SIT, za strah 75.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 700.000,00 SIT - skupno 1,700.000,00 SIT ter ob upoštevanju tožnikove sokrivde in že izplačanega zneska toženki naložilo v plačilo iz naslova nepremoženjske škode še 360.000,00 SIT ter uveljavljeno materialno škodo, znižano za sokrivdo - 46.140,00 SIT, oboje s pripadki. Pritožbeno sodišče je tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo priznalo še 375.000,00 SIT (še 75.000,00 SIT za strah in 300.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), kar je sedaj 1.564,85 EUR, upoštevajoč tožnikovo sokrivdo 20 % je tako tožena stranka dolžna tožniku plačati še 1.251,88 EUR (prej 300.000,00 SIT).
eventualna maksima v zapuščinskem postopku - uporaba pravil zpp - pravice in dejstva
V zapuščinskem postopku je treba ločiti med pravicami in dejstvi. Za pravice eventualne maksime ni mogoče uporabljati. Drugače pa velja za dejstva. Glede dejstev ZD ne ureja vprašanja navajanja novot drugače kot ZPP. Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da delnice ne spadajo v zapuščino, ker jih je pridobil z darilno pogodbo. Z vidika zapuščinskega postopka gre torej za vprašanje obsega zapuščine, torej za dejstvo. Da bi pritožbeno sodišče lahko te navedbe upoštevalo, bi moral pritožnik izkazati, da jih v postopku na prvi stopnji ni navajal brez svoje krivde.
rok za položitev kupnine - sodni rok - predlog za podaljšanje roka - razveljavitev sklepa o domiku nepremičnine
Ker se je rok iztekel 20.10.2006, kupec pa podaljšanja ni pravočasno predlagal, nastopijo posledice iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ (ki je veljal v času izdaje sklepa), po katerem sodišče s sklepom razveljavi prodajo, če kupec v določenem roku ne položi kupnine. Razlogi za zamudo na nastop opisanih posledic ne vplivajo, zato so pritožbene navedbe neutemeljene.
ZD člen 214, 216, 214, 216. ZZK-1 člen 40, 46, 46/1, 40, 46, 46/1.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - odredba potrebnih vpisov v zemljiško knjigo
Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.čl. ZD. Po 216.čl. pa sodišče odredi opravo v zemljiški knjigi potrebnih vpisov. To opravi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ki je tudi sicer po določbi 40.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) podlaga za vknjižbo pravic (6.tč. 1.odst.).
Predlagani dokaz z zaslišanjem toženca bi služil v informativne namene, taki dokazi pa niso dovoljeni in ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
skupno premoženje zakoncev - status tujca v času nakupa nepremičnine - državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Tožnica je v času, ko je zapustnik kupil stanovanje, to je 28.5.1993 imela status tujke in enako je bilo to tudi še ob smrti zapustnika 13.10.1997. Ves ta čas pa tožnica ne bi mogla pridobiti lastninske pravice na stanovanju s pravnim poslom.
ZGO člen 21, 213, 21, 213. ZLNDL člen 3, 5, 3, 5. ZZK-1 člen 29, 29.
lastninjenje nepremičnine - pravica uporabe - podlaga za vpis v zemljiško knjigo
predlagateljica bi morala z ustrezno listino izkazati, da je bila dejanska imetnica pravice uporabe. Zgolj dejstvo, da se neka nepremičnina uporablja za pot ali pa da je za pot predvidena v prostorskem planu, namreč ne zadošča. Za vpis v zemljiško knjigo se poleg ugotovitvene odločbe zahteva, da je imel predlagatelj na nepremičnini pravico uporabe, ali da to pravico izkaže z ustreznimi listinami ali da pridobi pisne izjave lastnikov zemljišča, da se odpovedujejo lastninski pravici na njih. Ničesar od zgoraj naštetega predlagateljica ni predložila, zato zemljiškoknjižno sodišče ni imelo pravne podlage za vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL na predlagatelja.
ZOR člen 154, 154/1. ZGD člen 258, 258/5, 449. OZ člen 1060. ZFPPod člen 19, 20, 22.
krivdna odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – nastanek škode – škoda, ki jo člani uprave storijo družbi – upniki družbe kot oškodovanci – nezmožnost družbe poplačati upnike
Sodišče se je osredotočilo le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.