oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - prevzem pregona
Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona, pri čemer oškodovanec ni vezan na pravno opredelitev kaznivega dejanja in pouk o tem, kaj lahko ukrene za uresničevanje svojih pravic. Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame pregon za težje ali lažje kaznivo dejanje, kot ga je pravno opredelil državni tožilec, pod pogojem, da gre za isto dejanje (kot historični dogodek).
ZTLR člen 3, 33, 3, 33. SPZ člen 3, 16, 37, 3, 16, 37.
pridobitev lastninske pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - predmet lastninske pravice - sestavina - funkcionalno zemljišče
Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da sta tožnika na parc. št. 193/3 k.o. P. vpisana kot solastnika vsak do ene polovice, da torej še ni prišlo do razpolagalnega pravnega posla pri prenosu lastninske pravice v zvezi s kupoprodajno pogodbo z dne 22.12.1994. Ker tožnika v prvem delu uveljavljata, da za klet ni bil sklenjen niti zavezovalni pravni posel, je ob stanju v zemljiški knjigi z odločitvijo o zahtevku v prvem delu že v celoti izčrpan njun pravni interes v tej zadevi. Ni izključeno, da je (vinska) klet pod določenimi pogoji samostojen predmet lastninske pravice.
Za veljavnost pooblastila zadostuje čitljivo navedeno ime in priimek zakonitega zastopnika pravne osebe in njegov podpis. Žig pravne osebe ni odločilnega pomena.
ZOR člen 325, 325. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
litispendenca - tek zamudnih obresti - upniška zamuda
Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami in kot določa 3. odst. 189. čl. ZPP, če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže.
eventualna maksima v zapuščinskem postopku - uporaba pravil zpp - pravice in dejstva
V zapuščinskem postopku je treba ločiti med pravicami in dejstvi. Za pravice eventualne maksime ni mogoče uporabljati. Drugače pa velja za dejstva. Glede dejstev ZD ne ureja vprašanja navajanja novot drugače kot ZPP. Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da delnice ne spadajo v zapuščino, ker jih je pridobil z darilno pogodbo. Z vidika zapuščinskega postopka gre torej za vprašanje obsega zapuščine, torej za dejstvo. Da bi pritožbeno sodišče lahko te navedbe upoštevalo, bi moral pritožnik izkazati, da jih v postopku na prvi stopnji ni navajal brez svoje krivde.
ZOR člen 154, 154/1. ZGD člen 258, 258/5, 449. OZ člen 1060. ZFPPod člen 19, 20, 22.
krivdna odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – nastanek škode – škoda, ki jo člani uprave storijo družbi – upniki družbe kot oškodovanci – nezmožnost družbe poplačati upnike
Sodišče se je osredotočilo le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
Tudi v primeru enoosebne družbe je treba za daljšo odsotnost - dopust treh tednov - zagotoviti nemoteno vročanje sodnih pošiljk. Če zakoniti zastopnik ne sprejme ustreznih ukrepov se ne more sklicevati, da je zamudil rok iz upravičenega razloga.
goljufija - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - neizpolnitev pogodbe
Kaznivo dejanje goljufije se lahko stori le z direktnim naklepom. Storilčevo dejanje je pri tem posebej motivirano, kajti storilec ima namen, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoženjsko korist (goljufiv namen). Goljufiv namen storilca pa mora biti podan že ob sklenitvi posla. Ne gre za kaznivo dejanje, če se šele po sklenjenem poslu pojavi namen, da se pridobi protipravna premoženjska korist. V teh primerih bi lahko šlo za kaznivo dejanje zatajitve, pri opravljanju gospodarske dejavnosti pa za kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ. Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilno pravno obveznost.
Pravnomočna sodba in sodna poravnava učinkujeta tudi proti univerzalnim naslednikom, kot je tožnik, dedič po pokojnem A. in V.Z. Zato tožnik ne more ponovno vložiti tožbe z zahtevki, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno oziroma sklenjena sodna poravnava.
ZOR člen 154, 154. ZGD člen 258, 258/5, 258, 258/5.
odškodninska odgovornost - predpostavke civilnega delikta - nastanek škode - odgovornost članov uprave - nezaključen stečajni postopek
Osredotočilo se je namreč le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
Predlagani dokaz z zaslišanjem toženca bi služil v informativne namene, taki dokazi pa niso dovoljeni in ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
Iz besedila 1. odst. 121. člena ZPPSL izhaja, da lahko stečajni upravitelj odstopi le od obojestransko odplačne pogodbe. Pogodba o odstopu terjatve pa ni takšna pogodba, saj je po svoji naravi le razpolagalni posel in je zato ni mogoče primerjati s pogodbami iz posebnega dela obligacijskega prava.
ZGO člen 21, 213, 21, 213. ZLNDL člen 3, 5, 3, 5. ZZK-1 člen 29, 29.
lastninjenje nepremičnine - pravica uporabe - podlaga za vpis v zemljiško knjigo
predlagateljica bi morala z ustrezno listino izkazati, da je bila dejanska imetnica pravice uporabe. Zgolj dejstvo, da se neka nepremičnina uporablja za pot ali pa da je za pot predvidena v prostorskem planu, namreč ne zadošča. Za vpis v zemljiško knjigo se poleg ugotovitvene odločbe zahteva, da je imel predlagatelj na nepremičnini pravico uporabe, ali da to pravico izkaže z ustreznimi listinami ali da pridobi pisne izjave lastnikov zemljišča, da se odpovedujejo lastninski pravici na njih. Ničesar od zgoraj naštetega predlagateljica ni predložila, zato zemljiškoknjižno sodišče ni imelo pravne podlage za vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL na predlagatelja.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/2, 151, 151/2, 163, 163/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18, 18.
stroški pooblaščenca, ki ni odvetnik - upravičenost pooblaščenca do nagrade
Upravičenje do nagrade drugih oseb, ki niso odvetniki, mora izhajati iz zakona. Ker je upnik stroške pooblaščenca priglasil kot stroške zastopanja na naroku, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da gre za nagrado pooblaščenca in je odločitev sodišča, da mu ti stroški ne gredo, ker ne gre za osebo, ki bi bila po zakonu upravičena do nagrade, popolnoma pravilna.
Ker iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je predsednica senata zapisala le, da je oškodovanca (ki je tudi starejša in pravna neuka oseba) po umiku obtožbe s strani državnega tožilca pozvala, če bo nadaljeval kazenski pregon, ni pa ga poučila o pravici do prevzema pregona in na kakšen način to lahko stori, oškodovanec o svoji pravici ni bil ustrezno poučen.