eventualna maksima v zapuščinskem postopku - uporaba pravil zpp - pravice in dejstva
V zapuščinskem postopku je treba ločiti med pravicami in dejstvi. Za pravice eventualne maksime ni mogoče uporabljati. Drugače pa velja za dejstva. Glede dejstev ZD ne ureja vprašanja navajanja novot drugače kot ZPP. Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da delnice ne spadajo v zapuščino, ker jih je pridobil z darilno pogodbo. Z vidika zapuščinskega postopka gre torej za vprašanje obsega zapuščine, torej za dejstvo. Da bi pritožbeno sodišče lahko te navedbe upoštevalo, bi moral pritožnik izkazati, da jih v postopku na prvi stopnji ni navajal brez svoje krivde.
Dejstvo je namreč, da je o vloženi zahtevi za sodno varstvo proti plačilnemu nalogu kot prvostopni organ odločal prekrškovni organ z odločitvijo, da je zahteva za sodno varstvo prepozna, ko jo je s sklepom z dne kot takšno zavrgel, o vloženi zahtevi za sodno varstvo proti takšni odločitvi pa je z izpodbijanim sklepom z dne Okrajno sodišče v sklepalo kot instančni organ in je takšna njegova odločitev dokončna. To velja za vse primere, kadar o vloženi zahtevi za sodno varstvo odloči prekrškovni organ in jo zavrže kot prepozno ali nedovoljeno, o vloženem pravnem sredstvu oziroma zahtevi za sodno varstvo proti takšni odločitvi pa nato odloča okrajno sodišče in je v tej vlogi kot instančni organ oziroma organ druge stopnje, kar pomeni, da o isti stvari ne more kot tretja stopnja presojati še višje sodišče.
upravljanje večstanovanjske hiše - plačilo vzdrževalnih del - sklep zbora lastnikov - pogodba o upravljanju
V tem pravdnem postopku terja upravnik plačilo vzdrževalnih del, ta pa sodijo med upravljanje večstanovanjske hiše (tretji odstavek 24. člena SZ) zato sklep zbora lastnikov na katerega se sklicuje pritožba ne more nadomestiti pogodbe iz 13. člena SZ, saj bi to lahko nadomestila glede upravljanja le pogodba iz prvega odstavka 22. člena SZ, ki pa jo morajo podpisati vsi lastniki v večstanovanjski hiši ali pa jo nadomesti sklep sodišča (prvi odstavek 32. člena SZ).