odlog izvršbe na predlog upnika - nadaljevanje odložene izvršbe pred pretekom časa
ZIZ ne izključuje možnosti, da bi se na upnikov predlog izvršba nadaljevala pred potekom časa, za katerega je bila na njegov predlog odložena. Tak primer je predviden v drugem odstavku 75. člena ZIZ, ki pa določa pogoj za nadaljevanje izvršbe tudi pred iztekom roka, zaradi katerega je bila odložena, in sicer, da mora upnik izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali pa položiti varščino.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izreka odpovednega roka
Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obrazložila, da upoštevaje socialno stanje tožnika, naravo kršitve, odnos do storjenega dejanja, ravnanje tožnika po tem dejanju, zanikanje krivde in vrednost odtujenih izdelkov, ki presegajo mesečno plačo delavca, ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka. Na podlagi navedenih okoliščin in interesov pogodbenih strank so bili pogoji za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podani.
Pri zahtevku za posestno varstvo predmet tožbenega predloga ne mora biti ugotovitev dejstev o nastalem motenju, zahtevek je dajatveni. Tožbena zahtevka, ki temeljita na različnem pravnem temelju, nista ista oz. identična, litispendenca ni podana.
V primeru, ko tožena stranka odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo), sodišče odgovora na tožbo ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in preveriti zgolj, ali obstajajo pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali so trditve v tožbi prepričljive in ali verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka, glede na navedbe iz odgovora na tožbo.
V primeru, ko tožena stranka odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo), sodišče odgovora na tožbo ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in preveriti zgolj, ali obstajajo pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali so trditve v tožbi prepričljive in ali verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka, glede na navedbe iz odgovora na tožbo.
ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 48, 74, 75, 48, 74, 75.
pristojnost sodišča rs - jamstveni in preživninski sklad rs
Pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca (v konkretni zadevi mladoletnih otrok, ki jim je tožeča stranka priznala in izplačala preživnino) je upravičena le, če gre za tožbo, ki jo vloži preživninski upravičenec sam kot šibkejša stranka, ki ji je treba pri zahtevku za preživnino zagotoviti posebno varstvo. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravna oseba, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in je ustanovljena med ostalim tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin.
izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov iz kupnine - priglasitev terjatve - izpodbijanje terjatve - neizpodbijane terjatve
Ko sodišče odloča o poplačilu upnikov iz kupnine, upošteva terjatve, ki se poplačajo, v priglašeni višini, razen, če je katero od teh terjatev oseba, ki ima to pravico, izpodbijala.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – kasnejše prenehanje oz. nezmožnost izvršitve terjatve – nezmožnost izpodbijanja izvršilnega naslova
V ugovoru proti sklepu o izvršbi se lahko zatrjuje le kasnejše delno, ali popolno prenehanje terjatve, ali razloge, zaradi katerih terjatve ni mogoče izvršiti. Ker je torej tožba zaradi nedopustnosti izvršbe mogoča le v zvezi z ugovorom, se tudi z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati izvršilnega naslova oz. iz njega izhajajoče obveznosti.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - višina - sokrivda -
udeležba v prometu
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnine in odrgnine v predelu čela in levega lica, v predelu levega kolena in levi goleni, odrgnine obeh zgornjih okončin in poškodbo kožnega živca na zadnji strani leve goleni. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin 925.000,00 SIT, za strah 75.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 700.000,00 SIT – skupno 1,700.000,00 SIT ter ob upoštevanju tožnikove sokrivde in že izplačanega zneska toženki naložilo v plačilo iz naslova nepremoženjske škode še 360.000,00 SIT ter uveljavljeno materialno škodo, znižano za sokrivdo – 46.140,00 SIT, oboje s pripadki. Pritožbeno sodišče je tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo priznalo še 375.000,00 SIT (še 75.000,00 SIT za strah in 300.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), kar je sedaj 1.564,85 EUR, upoštevajoč tožnikovo sokrivdo 20 % je tako tožena stranka dolžna tožniku plačati še 1.251,88 EUR (prej 300.000,00 SIT).
Tudi v primeru enoosebne družbe je treba za daljšo odsotnost - dopust treh tednov - zagotoviti nemoteno vročanje sodnih pošiljk. Če zakoniti zastopnik ne sprejme ustreznih ukrepov se ne more sklicevati, da je zamudil rok iz upravičenega razloga.
ZGD člen 436, 436. ZSReg člen 8, 8. ZIZ člen 38, 38. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - izstop družbenika iz družbe - pogoji za izstop - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - potrebni izvršilni stroški
ZGD za izjavo o izstopu iz družbe ne predpisuje notarskega zapisa, pač pa je notarski zapis potreben zgolj v primeru spremembe družbene pogodbe, kar pa sprememba družbenikov ni. Izstop družbenika iz družbe učinkuje že s samo izjavo volje družbenika.
Načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo ne moreta biti uporabljena na način, da bi sprememba družbenika učinkovala proti upniku šele od trenutka vpisa spremembe v sodni register. To bi namreč pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa, kar bi bilo v popolnem nasprotju s pravilom, da je vpis spremembe družbenika le deklaratorne narave.
Toženec je dolžan plačati tožnici 900.000,00 SIT odškodnine na račun negmotne škode, ki jo je tožnica utrpela ob tem, ko je toženec z zlorabo svojega položaja prizadel njeno spolno nedotakljivost.
ZOR člen 154, 154. ZGD člen 258, 258/5, 258, 258/5.
odškodninska odgovornost - predpostavke civilnega delikta - nastanek škode - odgovornost članov uprave - nezaključen stečajni postopek
Osredotočilo se je namreč le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
ZTLR člen 3, 33, 3, 33. SPZ člen 3, 16, 37, 3, 16, 37.
pridobitev lastninske pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - predmet lastninske pravice - sestavina - funkcionalno zemljišče
Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da sta tožnika na parc. št. 193/3 k.o. P. vpisana kot solastnika vsak do ene polovice, da torej še ni prišlo do razpolagalnega pravnega posla pri prenosu lastninske pravice v zvezi s kupoprodajno pogodbo z dne 22.12.1994. Ker tožnika v prvem delu uveljavljata, da za klet ni bil sklenjen niti zavezovalni pravni posel, je ob stanju v zemljiški knjigi z odločitvijo o zahtevku v prvem delu že v celoti izčrpan njun pravni interes v tej zadevi. Ni izključeno, da je (vinska) klet pod določenimi pogoji samostojen predmet lastninske pravice.
Za veljavnost pooblastila zadostuje čitljivo navedeno ime in priimek zakonitega zastopnika pravne osebe in njegov podpis. Žig pravne osebe ni odločilnega pomena.
Predlagani dokaz z zaslišanjem toženca bi služil v informativne namene, taki dokazi pa niso dovoljeni in ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
Pravnomočna sodba in sodna poravnava učinkujeta tudi proti univerzalnim naslednikom, kot je tožnik, dedič po pokojnem A. in V.Z. Zato tožnik ne more ponovno vložiti tožbe z zahtevki, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno oziroma sklenjena sodna poravnava.