goljufija - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - neizpolnitev pogodbe
Kaznivo dejanje goljufije se lahko stori le z direktnim naklepom. Storilčevo dejanje je pri tem posebej motivirano, kajti storilec ima namen, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoženjsko korist (goljufiv namen). Goljufiv namen storilca pa mora biti podan že ob sklenitvi posla. Ne gre za kaznivo dejanje, če se šele po sklenjenem poslu pojavi namen, da se pridobi protipravna premoženjska korist. V teh primerih bi lahko šlo za kaznivo dejanje zatajitve, pri opravljanju gospodarske dejavnosti pa za kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ. Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilno pravno obveznost.
upravljanje večstanovanjske hiše - plačilo vzdrževalnih del - sklep zbora lastnikov - pogodba o upravljanju
V tem pravdnem postopku terja upravnik plačilo vzdrževalnih del, ta pa sodijo med upravljanje večstanovanjske hiše (tretji odstavek 24. člena SZ) zato sklep zbora lastnikov na katerega se sklicuje pritožba ne more nadomestiti pogodbe iz 13. člena SZ, saj bi to lahko nadomestila glede upravljanja le pogodba iz prvega odstavka 22. člena SZ, ki pa jo morajo podpisati vsi lastniki v večstanovanjski hiši ali pa jo nadomesti sklep sodišča (prvi odstavek 32. člena SZ).
Dejstvo je namreč, da je o vloženi zahtevi za sodno varstvo proti plačilnemu nalogu kot prvostopni organ odločal prekrškovni organ z odločitvijo, da je zahteva za sodno varstvo prepozna, ko jo je s sklepom z dne kot takšno zavrgel, o vloženi zahtevi za sodno varstvo proti takšni odločitvi pa je z izpodbijanim sklepom z dne Okrajno sodišče v sklepalo kot instančni organ in je takšna njegova odločitev dokončna. To velja za vse primere, kadar o vloženi zahtevi za sodno varstvo odloči prekrškovni organ in jo zavrže kot prepozno ali nedovoljeno, o vloženem pravnem sredstvu oziroma zahtevi za sodno varstvo proti takšni odločitvi pa nato odloča okrajno sodišče in je v tej vlogi kot instančni organ oziroma organ druge stopnje, kar pomeni, da o isti stvari ne more kot tretja stopnja presojati še višje sodišče.