zasebna tožba - vročitev vabila na glavno obravnavo - odsotnost zasebnega tožilca z glavne obravnave - fikcija umika zasebne tožbe - začasna odsotnost zasebnega tožilca - dolžnost priče, odzvati se vabilu - denarna kazen za pričo
Jasno je, da zgolj nekaj dnevna odsotnost z doma še ne pomeni, da je zasebni tožilec spremenil svoje bivališče, poleg tega pa bi moralo sodišče predhodno upoštevati še določbo 2. odst. 121. čl. ZKP in sodno pisanje pritirditi na sodno desko, nakar bi se šele po 8-ih dnevih štelo, da je bila opravljena veljavna vročitev. Ker tega ni storilo, niti zasebni tožilec svojega bivališča ni spremenil, se tako ob povedanem izkaže, da zasebnemu tožilcu vabilo za glavno obravnavo ni bilo pravilno vročeno.
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo, se je dolžan odzvati vabilu in razen, če v zakonu ni določeno drugače, tudi pričati. Navedena določba je obvezujoča v vseh primerih in ima njena kršitev za posledico prisilne ukrepe in lahko tudi izrek denarne kazni. Priča se torej mora odzvati vabilu sodišča in sama ni upravičena presojati, ali bodo izpolnjeni pogoji za glavno obravnavo ali ne.
izpodbijanje dednega dogovora - sklep o dedovanju - spremenjene okoliščine - novo premoženje
Med sodedičema je bila torej sklenjena pogodba, te pa ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju, kjer je ta le navedena, ampak pride v poštev le izpodbijanje pogodbe s posebno tožbo po pravilih obligacijskega prava.
zamudna sodba avstrijskega sodišča kot izvršilni naslov - navedba tožene stranke v izvršilnem naslovu - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - pisna napaka - pasivna legitimacija
Pritožbeno sodišče sicer dopušča možnost, da je pri poimenovanju dolžnika res prišlo do pisne napake, vendar pa je do te napake prišlo že v pravdnem postopku, zato izvršilno sodišče ne more samo popravljati napak iz postopka, ki je pripeljal do izvršilnega naslova. Popravo napake v imenu tožene stranke v zamudni sodbi bi lahko zahtevala le upnica sama in to pred pravdnim sodiščem, ki je izvršilni naslov izdalo.
smrt dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti
Če je dolžnik umrl še pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za takšno pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti z ukrepi iz 1. do 4.odst. 81.čl. Zakona o pravdnem postopku.
Odlog izvršbe na predlog upnika pomeni zastoj v postopku, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku, do katerega pride po volji strank. Zaradi mirovanja postopka ne prenehajo teči z zakonom določeni roki, to pa pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku v svoji dispoziciji, s katero daje pravzaprav dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost, da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen. Ne more namreč vplivati na tek in iztek roka, ki ga Zakon o izvršbi in zavarovanju v 141. členu določa za opravljanje izvršbe na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizacijah za plačilni promet.
tek zamudnih obresti - odločba ustavnega sodišča št. u-i-300/2004-25
Že iz višine obresti, ki so se natekle od zapadlosti terjatve do vložitve izvršilnega predloga je na prvi pogled očitno, da so obresti že presegle glavnico, zato ni mogoče ugotoviti, da je ugovor dolžnika v zvezi s tekom zamudnih obresti zgolj pavšalen.
ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1. ZBPP člen 46, 46/1, 46, 46/1.
stroški postopka - umik tožbe - brezplačna pravna pomoč
Četudi je bila tožeča stranka upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu zastopanja ter oproščena plačila sodnih taks, pa ni razbremenjena plačila stroškov nasproti toženi stranki. Prav tako tudi dejstvo, da je bila tožena stranka upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da teh stroškov tožeči stranki ni treba povrniti, kajti v 1. odst. 46. čl. Zakona o brezplačni pravni pomoči je določeno, da terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca s končno odločbo, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo, z dnem pravnomočnosti sklepa o stroških postopka.
Res je sicer, da umika predloga za izvršbo upnik ni poslal neposredno sodišču, pač pa ga je naslovil na izvršitelja, vendar je po mnenju pritožbenega sodišča pri tem pravno relevantno le vprašanje, ali je upnikova izjava tako jasna in določna, da jo je sodišče lahko štelo za umik predloga za izvršbo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - trditvena podlaga - narok v postopku odločanja o ugovoru
Če upnik zadostnih trditev o verjetnosti terjatve ne postavi, oziroma če kakšne zatrjevane relevantne okoliščine ne izkaže kot verjetne, je treba predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Ob pomanjkljivi trditveni podlagi prvostopnemu sodišču ni bilo niti treba ocenjevati razlike med izvedenskim mnenjem, izdelanim po naročilu dolžnika, in računi, ki jih je predložil dolžnik v postopku registracije plovila.
razveljavitev zakona - učinki razveljavitve zakona - obresti, zapadle po pravnomočnosti odločbe, s katero so bile priznane
Po uveljavljeni sodni praksi obresti, zapadle po pravnomočnosti odločbe, s katero so bile priznane, niso judikatna terjatev, o njihovi višini zato dejansko ni pravnomočno odločeno, kar pomeni, da se nanje določbe 44. člena Zakona o ustavnih sodiščih ne nanaša. Prvostopno sodišče je zato pravilno omejilo tek obresti v skladu s 376. členom OZ.
Če je zoper enega od solidarnih dolžnikov že izdana pravnomočna sodba, kot je v tem primeru, nato pa se vodi postopek zoper drugega in so ločeno obstojeni kot samostojni dolžniki, obstaja nevarnost, da v izvršilnem postopku upnik doseže izvršbo zoper oba v celoti. Zato sodišče, ki v zadevi sodi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze.
Sodna praksa določa za obe obliki strahu, to je primarni strah in sekundarni strah, enotno odškodnino. Sodišče prve stopnje je za strah, tako ob napadu kot za posledice, ki so se kazale v strahu pred samostojnim odhodom v šolo in iz nje upoštevaje ugotovljena dejstva utemeljeno prisodilo odškodnino.
Marmornata tla pred vhodom v zdravstveni dom, brez ustrezne zaščite, zaradi (povečanega) nanosa drobnega gradbenega materiala (peska, prahu) v času izvajanja gradbenih del, predstavljajo v danih okoliščinah nevarno stvar.
hipotekarna tožba - zapadlost terjatve - začetek teka obresti - opomin regresnemu zavezancu
Toženca nastopata kot hipotekarna dolžnika. Zato je bilo treba ugotoviti, kdaj je tožeča stranka poslala regresni zahtevek kreditojemalcu, saj sta v skladu z zastavno pogodbo dolžna dopustiti zgolj poplačilo terjatve, ki je bila zavarovana, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dogovorjene zapadlosti.
Sodišče prve stopnje mora v nejasnih zadevah v skladu z načelom iskanja materialne resnice izvesti vse tiste dokaze, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja zadeve. Pri tem je seveda pričakovati določena razhajanja udeležencev postopka glede zaznavanja historičnega in zato neponovljivega dogodka. Zaradi teh razhajanj mora sodišče nujno, upoštevajoč vse okoliščine zadeve, skrbno presoditi dokaze in ugotoviti, katerim dokazom je potrebno verjeti in katere kot neverodostojne zavrniti.
pravdni postopek - materialna resnica - argumentirano predlagani dokazi - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - odvzem krvi - omejitev pravice do regresa
Ker toženec dvakrat ni uspešno opravil preizkusa alkoholiziranosti iz razlogov, ki so samo njemu znani, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi moral, če je bil prepričan, da ni pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za nasproten dokaz. Policisti imajo širša pooblastila, po katerih so dolžni odpeljati na odvzem krvi domnevne povzročitelje kaznivih dejanj, ne pa skrbeti za dokaze, ki so pomembni pri uveljavljanju zavarovalnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSK02731
ZPP člen 13, 13. ZIKS-1 člen 145, 145a, 145č, 145, 145a, 145č.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - stvarna pristojnost - predhodno vprašanje
O predhodnem vprašanju, ali je šlo za kazenski postopek in ali je bila kazen zaplembe razveljavljena, je bilo torej že pravnomočno odločeno in to v postopku pred pristojnim organom. Pravdno sodišče zato ne more več samo reševati tega vprašanja (13. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To pa pomeni, da so izpolnjeni pogoji za uporabo 145. člena ZIKS in naslednjih, ki določajo sodno pristojnost v postopku vračanja zaplenjenega premoženja. Ugovor sodne pristojnosti je zato neutemeljen.
javnost zbirke listin - vpogled v zbirko listin - upravičen interes
Po določbi 196. člena ZZK-1 je pogoj za vpogled v zbirko listin, da predlagatelj izkaže upravičen interes. Upravičen interes je res širši od pravnega interesa in bi ga gotovo imel upnik v primeru, da bi dolžnik razpolagal z nepremičnino in bi bili zaradi razpolaganja izpolnjeni pogoji za spodbijanje dolžnikovih dejanj. Vendar pa to ne pomeni, da zadošča že zatrjevanje, da je morda do takega razpolaganja prišlo.
SZ-1 člen 111. SPZ člen 92. ZPP člen 39, 44, 44/3, 314, 314/1, 339, 339/2-8, 339/2-14.
prepustitev stanovanja v začasno uporabo do preklica – pravica do izjave v postopku – zaslišanje strank – trditveno breme – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
1. Med tožnikoma in prvotožencem ni bila sklenjena darilna pogodba niti drug ustrezen pravni posel, prepustitev stanovanja v začasno uporabo do preklica pa ne predstavlja pravnega naslova, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice.
2. Tudi očitek, da je sodišče, ker ni zaslišalo druge toženke kršilo 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Ne gre za primer, ko bi sodišče brez utemeljenega razloga zaslišalo le eno stranko. Res je tožena stranka v odgovoru na tožbo v dokaz svojih navedb predlagala zaslišanje strank, vendar pa se je glede zahtevka tožeče stranke, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z delno sodbo, pri podajanju navedb ves čas sklicevala le na prvotoženca, ki pa ga je sodišče tudi zaslišalo. Ni navajala, da bi bila katera od okoliščin znana zgolj drugotoženi stranki niti ni izrecno predlagala njenega zaslišanja glede okoliščin, ki jih navaja v pritožbi, prav tako ne gre za okoliščine, o katerih ne bi mogel izpovedati že prvotoženec. Sicer pa z zaslišanjem drugotožene stranke tudi ni mogoče nadomestiti dejstev, ki jih ni zatrjevala.