Dejstvo, da se obdolženec naj ne bi zavedal vseh posledic, ki nastanejo s pravnomočnostjo sodbe, to je, da ne bo mogel dobiti poslovnega vizuma za Republiko Hrvaško, kjer živi in dela, samo po sebi ne potrjuje trditve, da je bila izjava o odpovedi pravici do pritožbe dana v zmoti. Izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe zoper sodbo, je obdolženec napisal lastnoročno in jo tudi podpisal, kar torej kaže na voljno in hoteno ravnanje. Kolikor se ob tem ni zavedal vseh daljnosežnosti, ki bodo nastopile z dano izjavo in posledično pravnomočnostjo sodbe, pa ni moč govoriti o napakah volje ob podaji izjave, ki je bila, kot rečeno jasna in nedvoumna.
Res je sicer, da umika predloga za izvršbo upnik ni poslal neposredno sodišču, pač pa ga je naslovil na izvršitelja, vendar je po mnenju pritožbenega sodišča pri tem pravno relevantno le vprašanje, ali je upnikova izjava tako jasna in določna, da jo je sodišče lahko štelo za umik predloga za izvršbo.
hipotekarna tožba - zapadlost terjatve - začetek teka obresti - opomin regresnemu zavezancu
Toženca nastopata kot hipotekarna dolžnika. Zato je bilo treba ugotoviti, kdaj je tožeča stranka poslala regresni zahtevek kreditojemalcu, saj sta v skladu z zastavno pogodbo dolžna dopustiti zgolj poplačilo terjatve, ki je bila zavarovana, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dogovorjene zapadlosti.
zamudna sodba avstrijskega sodišča kot izvršilni naslov - navedba tožene stranke v izvršilnem naslovu - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - pisna napaka - pasivna legitimacija
Pritožbeno sodišče sicer dopušča možnost, da je pri poimenovanju dolžnika res prišlo do pisne napake, vendar pa je do te napake prišlo že v pravdnem postopku, zato izvršilno sodišče ne more samo popravljati napak iz postopka, ki je pripeljal do izvršilnega naslova. Popravo napake v imenu tožene stranke v zamudni sodbi bi lahko zahtevala le upnica sama in to pred pravdnim sodiščem, ki je izvršilni naslov izdalo.
Odlog izvršbe na predlog upnika pomeni zastoj v postopku, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku, do katerega pride po volji strank. Zaradi mirovanja postopka ne prenehajo teči z zakonom določeni roki, to pa pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku v svoji dispoziciji, s katero daje pravzaprav dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost, da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen. Ne more namreč vplivati na tek in iztek roka, ki ga Zakon o izvršbi in zavarovanju v 141. členu določa za opravljanje izvršbe na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizacijah za plačilni promet.
razveljavitev zakona - učinki razveljavitve zakona - obresti, zapadle po pravnomočnosti odločbe, s katero so bile priznane
Po uveljavljeni sodni praksi obresti, zapadle po pravnomočnosti odločbe, s katero so bile priznane, niso judikatna terjatev, o njihovi višini zato dejansko ni pravnomočno odločeno, kar pomeni, da se nanje določbe 44. člena Zakona o ustavnih sodiščih ne nanaša. Prvostopno sodišče je zato pravilno omejilo tek obresti v skladu s 376. členom OZ.
Sodna praksa določa za obe obliki strahu, to je primarni strah in sekundarni strah, enotno odškodnino. Sodišče prve stopnje je za strah, tako ob napadu kot za posledice, ki so se kazale v strahu pred samostojnim odhodom v šolo in iz nje upoštevaje ugotovljena dejstva utemeljeno prisodilo odškodnino.
Marmornata tla pred vhodom v zdravstveni dom, brez ustrezne zaščite, zaradi (povečanega) nanosa drobnega gradbenega materiala (peska, prahu) v času izvajanja gradbenih del, predstavljajo v danih okoliščinah nevarno stvar.
Če je zoper enega od solidarnih dolžnikov že izdana pravnomočna sodba, kot je v tem primeru, nato pa se vodi postopek zoper drugega in so ločeno obstojeni kot samostojni dolžniki, obstaja nevarnost, da v izvršilnem postopku upnik doseže izvršbo zoper oba v celoti. Zato sodišče, ki v zadevi sodi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 270, 270/1, 270/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 264, 264.
začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - trditveno breme - namen začasne odredbe - zavarovanje dokazov
Ni namen začasne odredbe, da se z njo zavaruje dokaze, pač pa je namen začasne odredbe, da se z njo zavaruje terjatev (1.odst. 270.čl. in 1.odst. 272.čl. ZIZ). Za zavarovanje dokazov pa je predviden drug postopek (264. in naslednji členi Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - trditvena podlaga - narok v postopku odločanja o ugovoru
Če upnik zadostnih trditev o verjetnosti terjatve ne postavi, oziroma če kakšne zatrjevane relevantne okoliščine ne izkaže kot verjetne, je treba predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Ob pomanjkljivi trditveni podlagi prvostopnemu sodišču ni bilo niti treba ocenjevati razlike med izvedenskim mnenjem, izdelanim po naročilu dolžnika, in računi, ki jih je predložil dolžnik v postopku registracije plovila.
Sodišče prve stopnje mora v nejasnih zadevah v skladu z načelom iskanja materialne resnice izvesti vse tiste dokaze, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja zadeve. Pri tem je seveda pričakovati določena razhajanja udeležencev postopka glede zaznavanja historičnega in zato neponovljivega dogodka. Zaradi teh razhajanj mora sodišče nujno, upoštevajoč vse okoliščine zadeve, skrbno presoditi dokaze in ugotoviti, katerim dokazom je potrebno verjeti in katere kot neverodostojne zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSK02731
ZPP člen 13, 13. ZIKS-1 člen 145, 145a, 145č, 145, 145a, 145č.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - stvarna pristojnost - predhodno vprašanje
O predhodnem vprašanju, ali je šlo za kazenski postopek in ali je bila kazen zaplembe razveljavljena, je bilo torej že pravnomočno odločeno in to v postopku pred pristojnim organom. Pravdno sodišče zato ne more več samo reševati tega vprašanja (13. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To pa pomeni, da so izpolnjeni pogoji za uporabo 145. člena ZIKS in naslednjih, ki določajo sodno pristojnost v postopku vračanja zaplenjenega premoženja. Ugovor sodne pristojnosti je zato neutemeljen.
ZDen člen 71, 72, 72/1, 71, 72, 72/1. SPZ člen 3, 3/1, 15, 3, 3/1, 15.
denacionalizacija - odškodnina - odklonitev odškodnine - vrnitev premoženja v naravi - predmet stvarne pravice - parcela - stroški postopka
Pritožba predlagatelja utemeljeno opozarja, da so predmet stvarnih pravic lahko samo stvari, pri nepremičninah pa so to parcele, ne pa zemljiško knjižni vložki. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da pri presojanju, ali je bila odškodnina za podržavljeno premoženje upravičencu dana, ni bistveno, ali je upravičenec odškodnino prejel, ampak, ali je imel možnost v odločbi o razlastitvi določeno odškodnino realizirati. Prvostopno sodišče je v nasprotju s citiranimi razlogi odškodnino upoštevalo tako, da je ustrezno zmanjšalo solastniški delež na kompleksu kmetijskih zemljišč. Ker se v tem postopku premoženje vrača v naravi, z vzpostavitvijo solastniškega deleža, je obrazložitev v tem delu v nasprotju z izrekom. Po mnenju pritožbenega sodišča se odškodnina lahko upošteva na način, ki ga je uporabilo sodišče, vendar mora imeti predlagatelj možnost vračila odškodnine v denarju.
smrt dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti
Če je dolžnik umrl še pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za takšno pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti z ukrepi iz 1. do 4.odst. 81.čl. Zakona o pravdnem postopku.
javnost zbirke listin - vpogled v zbirko listin - upravičen interes
Po določbi 196. člena ZZK-1 je pogoj za vpogled v zbirko listin, da predlagatelj izkaže upravičen interes. Upravičen interes je res širši od pravnega interesa in bi ga gotovo imel upnik v primeru, da bi dolžnik razpolagal z nepremičnino in bi bili zaradi razpolaganja izpolnjeni pogoji za spodbijanje dolžnikovih dejanj. Vendar pa to ne pomeni, da zadošča že zatrjevanje, da je morda do takega razpolaganja prišlo.
ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1. ZBPP člen 46, 46/1, 46, 46/1.
stroški postopka - umik tožbe - brezplačna pravna pomoč
Četudi je bila tožeča stranka upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu zastopanja ter oproščena plačila sodnih taks, pa ni razbremenjena plačila stroškov nasproti toženi stranki. Prav tako tudi dejstvo, da je bila tožena stranka upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da teh stroškov tožeči stranki ni treba povrniti, kajti v 1. odst. 46. čl. Zakona o brezplačni pravni pomoči je določeno, da terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca s končno odločbo, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo, z dnem pravnomočnosti sklepa o stroških postopka.
izpodbijanje dednega dogovora - sklep o dedovanju - spremenjene okoliščine - novo premoženje
Med sodedičema je bila torej sklenjena pogodba, te pa ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju, kjer je ta le navedena, ampak pride v poštev le izpodbijanje pogodbe s posebno tožbo po pravilih obligacijskega prava.
pravdni postopek - materialna resnica - argumentirano predlagani dokazi - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - odvzem krvi - omejitev pravice do regresa
Ker toženec dvakrat ni uspešno opravil preizkusa alkoholiziranosti iz razlogov, ki so samo njemu znani, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi moral, če je bil prepričan, da ni pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za nasproten dokaz. Policisti imajo širša pooblastila, po katerih so dolžni odpeljati na odvzem krvi domnevne povzročitelje kaznivih dejanj, ne pa skrbeti za dokaze, ki so pomembni pri uveljavljanju zavarovalnih pravic.