Odlog izvršbe na predlog upnika pomeni zastoj v postopku, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku, do katerega pride po volji strank. Zaradi mirovanja postopka ne prenehajo teči z zakonom določeni roki, to pa pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku v svoji dispoziciji, s katero daje pravzaprav dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost, da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen. Ne more namreč vplivati na tek in iztek roka, ki ga Zakon o izvršbi in zavarovanju v 141. členu določa za opravljanje izvršbe na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizacijah za plačilni promet.
javnost zbirke listin - vpogled v zbirko listin - upravičen interes
Po določbi 196. člena ZZK-1 je pogoj za vpogled v zbirko listin, da predlagatelj izkaže upravičen interes. Upravičen interes je res širši od pravnega interesa in bi ga gotovo imel upnik v primeru, da bi dolžnik razpolagal z nepremičnino in bi bili zaradi razpolaganja izpolnjeni pogoji za spodbijanje dolžnikovih dejanj. Vendar pa to ne pomeni, da zadošča že zatrjevanje, da je morda do takega razpolaganja prišlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Neupravičen izostanek z dela je lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar le če delodajalec dokaže, da upoštevaje vse okoliščine in interese pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Ker v konkretnem primeru tožena stranka tega ni dokazala (ampak je bilo ugotovljeno, da tožnika niti ni pričakovala na delu, ker je menila, da je upravičeno odsoten zaradi bolezni, in je drugače organizirala delovni proces), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Po vročitvi tožbe v odgovor na tožbo pa je stvar presoje le še materialna sklepčnost tožbe oziroma utemeljenost tožbenega zahtevka v kontradiktornem postopku.
ZJU člen 155, 155/1, 156, 156/1, 155, 155/1, 156, 156/1.
javni uslužbenci - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeni izostanek z dela - mirovanje pravic in obveznosti
Sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 156. člena ZJU v zvezi s 5. točko prvega odstavka 155. člena ZJU je lahko zakonit le ob ugotovljenem dejstvu, da je bil javni uslužbenec neopravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni v času pred izdajo sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je imel tožnik v sporazumu o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja določeno, da mu bo delovno razmerje prenehalo, če se naslednjega dne po prenehanju mirovanja pravic in obveznosti ne vrne na delo.
Proti sodbi o prekršku, s katero je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena kot neutemeljena, je pritožba dovoljena v skladu s 1. in 2. odst. 66. čl. ZP-1.
začasna odredba - denarna terjatev - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, češ da je dolžnik sam v ugovoru postregel z (dejstvi in) dokazi, ki bi utemeljevali zaključek o obstoju nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, saj ta dejstva sama po sebi hkrati ne omogočajo zaključka, da namerava dolžnik s svojim premoženjem razpolagati na način, zaradi katerega bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena; nameravana prodaja nepremičnin s ciljem izboljšanja finančnega stanja dolžnika ne predstavlja takšnega razpolaganja (glede na to, da se predpostavlja, da bo dolžnik za prodano nepremičnino prejel ustrezno denarno vrednost, upnik pa kaj drugega niti ne zatrjuje).
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 38, 38.
Čeprav je obstajal zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja (petdnevna neupravičena odsotnost z dela), je tožniku delovno razmerje prenehalo nezakonito, kar je bilo tudi ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Nezakonitost je bila v tem, da je delodajalec izvršil nedokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj o delavčevem ugovoru zoper prvostopni sklep organa ni odločil in njegova odločitev ni postala dokončna. Tožnik je tako zaradi nezakonite odločitve tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja upravičen do pogodbene kazni po kolektivni pogodbi.
O pravnomočnosti zahteve za sodno varstvo je odločil že prekrškovni organ, nato pa še prvostopno sodišče, pri čemer pa ni odločilo o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo, ki je bila vložena proti sklepu prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo kot prepozne.
Ker je tožena stranka s plačilom spornega zneska izvršila pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave, izdano v sporu, v katerem je tožnica zahtevala plačilo nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in povrnitev sodnih stroškov, plačanega ne more zahtevati nazaj z argumentom, da je bila v revizijskem postopku sodba, s katero je bilo v drugem sporu med strankama odločeno o nezakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Plačilo na podlagi pravnomočne sodbe namreč ni neutemeljeno, saj je izvršeno na podlagi veljavne pravne podlage.
konkurenčna klavzula - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Dogovor o konkurenčni klavzuli velja samo pod pogoji, da je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena v obsegu in obliki, kot jo predpisuje ZDR, saj v pogodbi o zaposlitvi pravice, obveznosti in odgovornost za delavce ne morejo biti urejene na manj ugoden način. V pogodbi o zaposlitvi ni dopusten dogovor o konkurenčni klavzuli, ki bi delavca zavezovala ne glede na način prenehanja delovnega razmerja. Ker je ZDR to obveznost določil le za primere, ko delavcu preneha delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi, za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga konkurenčna klavzula ne velja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – podaja odpovedi – pristojna oseba – direktor družbe
Ker je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v imenu tožene stranke podpisala oziroma podala oseba, ki v tem času še ni bila imenovana za direktorja družbe (in za svoje ravnanje tudi ni imela posebnega pooblastila direktorja), je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
izvršilni stroški - rok za zahtevo za povračilo stroškov
V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina (subjektivni rok), rok 30-ih dni pa je določen kot skrajni oziroma objektivni rok. Če je torej višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval njihovo povračilo, se upnik ne more uspešno sklicevati na 30-dnevni rok po končanju postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina
Pravilna je presoja, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ni mogoče, ki temelji na ugotovitvi, da so odnosi med strankama v celoti skrhani, da obstaja izrazito negativni odnos tožnika do zakonite zastopnice tožene stranke in da medsebojnega zaupanja ni več. Na delovnem mestu hišnika - kurjača je potrebno vsakodnevno sodelovanje z zakonitim zastopnikom zavoda, obveščanje in sprejemanje navodil, teh obveznosti pa s pisnimi nalogi ni mogoče uspešno zagotavljati.
Prisojena odškodnina zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v višini 2.000.000,00 SIT oz. 8.345,00 EUR je primerna. Sodišče prve stopnje je pri določitvi odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi pravilno upoštevalo vse elemente, ki lahko vplivajo na njeno odmero - tožnikovo starost, izobrazbo, dejstvo, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen več kot 23 let, višino njegove mesečne plače, pa tudi dejstvo, da odškodnina po 2. odstavku 118. člena ZDR ne bi smela biti nižja od odpravnine, ki bi jo tožnik prejel v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba sistemizacije
Tožena stranka je dokazala resen in utemeljen razlog, to je, da je zaradi nove laboratorijske opreme zmanjšala število sistemiziranih delovnih mest v laboratoriju, in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Pravdni stranki sta se predhodno pogodbeno zedinili o tem, da je tožena stranka (zadruga) upravičena odtegniti zneske izplačil katerega koli zadružnika (tožeča stranka), dokler ni poravnana celotna obveznost zadružnika do zadruge, ki izvira iz uporabe zaviralnih (nedovoljenih) snovi v oddanem mleku. Tožena stranka se je s konkretnim materialnim ugovorom zato lahko upravičeno upirala postavljenemu zahtevku tožeče stranke, ki je temeljil na računih zadružnika za oddano mleko za čas od septembra 2002 do januarja 2003. Z drugimi besedami to pomeni, da je treba iskati materialnopravno podlago za upravičeno postavitev ugovora ugasle pravice v obligacijskem sporazumu pravdnih strank kot izrazu avtonomnega urejanja obligacijskih razmerij.
ZVK člen 13, 13. ZGD člen 41, 41/1, 42, 42/1, 41, 41/1, 42, 42/1.
dejanje, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - opravljanje identične dejavnosti podjetja - ustanovitev konkurenčnega podjetja
Zgolj opravljanje identične dejavnosti podjetja samo po sebi pa še ne more predstavljati dejanja nelojalne konkurence zgolj zaradi tega, ker je ista oseba družbenik dveh konkurenčnih družb. Svojstvo te osebe v vlogi družbenika obeh družb nedvomno je v nasprotju s prepovedjo konkurence po določbi 1. odstavka 42. člena ZGD. Vendar pa bi o nelojalni konkurenci lahko govorili šele, v kolikor bi konkretna ravnanja konkurenčnega podjetja kazala, da le-to na nepošten način konkurira drugemu podjetju (npr. izkorišča notranje informacije drugega podjetja preko osebe, ki je družbenik v obeh podjetjih, npr. z namenom prekinitve poslovnega razmerja z drugim podjetjem).
Čeprav se 4. odst. 43. čl. SKPgd, ki določa, da je norma ali drugo merilo za merjenje delovnih rezultatov ustrezna, če jo dosega vsaj 90 % delavcev, ki delajo po teh kriterijih, nanaša na plače, jo je potrebno uporabiti v konkretnem primeru, ko se presoja disciplinska kršitev, ki je v pravilniku tožene stranke določena kot nedoseganje pričakovanih rezultatov dela tri mesece zaporedoma. To pomeni, da tožnika ni mogoče spoznati za disciplinsko odgovornega zaradi nedoseganja norme, ki je bila v spornem obdobju previsoko zastavljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker se je tožena stranka z dejstvom, da tožniku ne more zagotoviti dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, seznanila pred več kot šestimi meseci pred podajo odpovedi, saj mu je ves ta čas skušala najti delo drugje.