CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK02814
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 897, 900, 905, 948, 948/3, 173, 174, 177, 177/3, 897, 900, 905, 948, 948/3. ZPP člen 253, 254, 253, 254.
delovna nesreča - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - soodgovornost oškodovanca - pisno podano izvedensko mnenje - nezgodno zavarovanje - zavarovanje na tuj račun - vštevanje zavarovalnine v odškodnino
Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato so razlogi prvostopenjskega sodišča o ničnosti izjave k polici zavarovanja, v povezavi s 1. odst. 197. čl. ZOR po katerem pravice do odškodnine ni mogoče prenesti na drugega, pravno zmotni. Iz določbe 905. čl. izhaja, da mora pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče, plačevati premijo zavarovalec, ki ne more izvrševati pravic iz zavarovanja, čeprav ima v rokah polico, to pa lahko stori, če v to privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo. Pri takem zavarovanju v korist tretjega, ko je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca, se zavarovalnina všteva v odškodnino, breme zavarovanja nosi delodajalec, zavarovanje krije del njegove odgovornosti.
dokazno gradivo iz preiskave - načelo neposrednosti glavne obravnave - načelo kontradiktornosti glavne obravnave - sprememba izpovedi priče - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov
Zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odst. 371. čl. ZKP, ki jo pritožba vidi v tem, da se sodba opira samo na dokazno gradivo iz preiskave, glede katerega v nasprotju s 3. alinejo 1. odst. 29. čl. Ustave RS obdolžencu ni bila dana možnost izvajanja dokazov v svojo korist, saj pri preiskovalnih dejanjih ni sodeloval, ni podana. Načeli neposrednosti in kontradiktornosti glavne obravnave zahtevata, da se na njej zaslišijo tudi priče in izvedenci, ki so bili zaslišani že med preiskavo. V kolikor pa se pri ponovnem zaslišanju izpovedba priče ali izvedenca razlikuje od njune prejšnje izpovedbe - bodisi, da se kakšnega dejstva več ne spominjata, bodisi, da spremenita prejšnjo izpovedbo, kar se je v obravnavanem primeru zgodilo glede oškodovanca, mora sodišče glede na določilo 335. čl. ZKP pričo oziroma izvedenca opozoriti na prejšnjo izpovedbo in zahtevati, da pojasni, zakaj izpoveduje drugače, kar je storilo tudi sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi. V kazenskem postopku pa ni nobenih formalnih dokaznih pravil, na katero izpovedbo naj v takem primeru sodišče opre svojo odločitev. Tako sodišče na podlagi danega pojasnila in v povezavi z drugimi dokazi po načelu proste presoje dokazov oceni, katera izpovedba je verodostojna.
višina zakonskih zamudnih obresti - prenehanje teka zamudnih obresti
Iz obračuna obresti, ki je bil vročen tudi upniku in z njim upnik soglaša, je razvidno, da je sodišče prve stopnje upoštevalo 376. člen OZ in upniku priznalo obresti le do višine glavnice.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca
Pritožbene navedbe, da je nepremičnina ocenjena prenizko, saj se nepremičnine na slabših lokacijah prodajajo v nepremičninskih oglasnikih po cenah od 250.000 EUR navzgor, so ob zgoraj navedenem zgolj pavšalne in jih tudi ob uporabi določbe 337. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ ni mogoče upoštevati.
Odškodnino za nekaj trenutkov močne, en dan zmerno intenzivne trajne, 14 dni lažje trajne ter tri tedne lažje občasne telesne bolečine ter neugodnosti med zdravljenjem kot so obisk pri dežurnem zdravniku, pregled pri kirurgu, RTG snemanje, 9 dni nošenje longete in prav toliko hoje z berglami v višini 250.000,00 SIT in za primarni strah, ko se je prestrašil poškodovanja ter zaskrbljenost do konca trajanja bolečin v višini 50.000,00 SIT, je sodišče prve stopnje odmerilo v skladu z odškodninskopravnimi normami določila člena 200 ZOR.
izvensodna poravnava - izpodbijanje - poslovna sposobnost - izpodbojni razlog
Jasno je namreč zapisala, da je bil tožnik na dan sklepanja poravnave telesno in duševno sposoben podpisati poravnavo in da je bilo zdravljenje zaključeno že 20.11.1998, to je eno leto pred podpisom izvensodne poravnave. To pa seveda pomeni, da ni podana s strani tožeče stranke uveljavljana omejena poslovna sposobnost tožnika in tako ni podan izpodbojni razlog iz 111. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitev sklepa o izvršbi – pravdni postopek – prepoved odločanja o izvršilnem sredstvu in predmetu izvršbe v pravdi
Sodišče prve stopnje ne bi smelo v pravdnem postopku odločati o izvršilnem sredstvu in predmetu izvršbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ. Pravdno sodišče odloča le o zahtevku in stroških postopka, nikakor pa ne o primernosti izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe kar je stvar izvršilnega postopka.
ZPP člen 242, 242/3, 242, 242/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13, 13.
stroški izvedenca - upravičenost do povračila stroškov - zahteva delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače
13. čl. Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku določa, da zaposlenim izplača nadomestilo plače delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek.
Po določbi 50. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Posebej mora to veljati v strnjenih vaških okoljih.
ZVGLD člen 58, 58/1, 59, 58, 58/1, 59. URS člen 42, 42/2, 42, 42/2. ZDru-1 člen 2, 2.
prenehanje članstva v lovski družini - pravica do združevanja - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Nobene razlike ne vidi pritožbeno sodišče med izključitvijo in črtanjem iz članstva, v obeh primerih gre za odrekanje pravice do članstva v društvu, v obravnavanem primeru v lovski družini.
Pritožba, vložena zoper razglašeno obsodilno sodbo, je dovoljena in jo mora sodišče 2. stopnje upoštevati skupaj s pritožbo, vloženo pravočasno po vročitvi pisnega odpravka sodbe. Obe pritožbi sta celoviti in se štejeta za eno pravočasno ter dovoljeno pritožbo.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/3, 131, 131/2, 153, 153/3.
nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soodgovornost oškodovanca
Ali je neko delo nevarno, je odvisno od celote vseh okoliščin v konkretnem primeru in ne od vsake posamezne okoliščine posebej. Vsa ugotovljena dejstva skupaj, da je šlo za delo na višini, na električnem dvigalu, torej nujno na manjšem prostoru, da je tožnik moral vleči delujoči kompresor na stisnjeni zrak iz betona, v katerem se stroj lahko v vsakem trenutku zagozdi, so take narave, da delo, ki ga je tožnik opravljal v trenutku poškodbe pomeni nevarno dejavnost.
motenje posesti - motilno dejanje - poseg v obstoječe posestno stanje
Pesek je toženka naročila in bila tudi navzoča, ko ga je kamion pripeljal in glede na ozkost zemljišča, po katerem imata do svojih nepremičnin prehod tožnika, ni mogoče sprejeti drugačnega zaključka, kot da se je toženka zavedala (oziroma morala zavedati), da z nasipanjem peska posega v obstoječe posestno stanje. Ker peska tudi ni odstranila ali kakorkoli drugače pred tožnikoma opravičila oviro, ni mogoče sprejeti njenega argumenta, da ni imela namena preprečiti ali otežiti tožnikoma dostop. Oviran dostop je bil objektivna posledica dejstva nasutja peska na pot, tega peska pa toženka ni odstranila niti ni izkazala namena to storiti.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – oporočna razpolaganja, napravljena pred odločbo o denacionalizaciji – pravni učinki glede denacionaliziranega premoženja
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji imajo glede tega premoženja pravni učinek samo, če je to v oporoki navedeno, v nasprotnem primeru pa samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. Ker v predmetnem postopku takšnega soglasja ni bilo, v oporoki pa tudi to premoženje ni navedeno, so denacionalizirano premoženje dedovali zapustnikovi zakoniti dediči.
izrek, ki nasprotuje sam sebi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je razsodilo, da je toženec dolžan tožnici izročiti ključe za dostop do kleti, kurilnice in skladišča, zahtevek za izročitev ključev vrat za dostop do kurilnice pa zavrnilo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Takšen izrek sodbe je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
nasilništvo - ogrožanje, zgražanje ali prestrašenost - neupravičen vstop v stanovanje -
Ogrožanje, zgražanje ali prestrašenost lahko nastane hkrati s storilčevim dejanjem, neposredno po dejanju ali pa v krajšem časovnem presledku. Kaznivo dejanje nasilništva je torej lahko podano tudi takrat, ko občani, v konkretnem primeru oškodovančeva starša, za storilčevo ravnanje zvedo kasneje in jih to vznemiri oziroma prestraši.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo, ker je ocenilo, da gre za razpolaganja strank, ki so v nasprotju z moralnim pravilom, ni kršilo določb pravdnega postopka.