Predpogoj za vročitev vabila priči je, da je pričo mogoče najti in da ji je vabilo tudi mogoče vročiti.
Ker so možnosti senata, ki vodi (izvaja dokaze) širše od možnosti senata, ki odloči o ugovoru zoper obtožnico, obdolženčev položaj pri spremembi obtožbe, ki ostaja znotraj meja historičnega dogodka ni nič slabši od njegovega položaja pred spremembo.
Pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem odstavku 311. člena KZ (Ur. l. RS, št. 63/1994) neposredna izročitev denarja ni neposredni pogoj za ugotovitev, da je bilo dejanje storjeno iz koristoljubnosti.
Zakon o evidencah na področju dela člen 2, 2/1, 12, 13, 13/2. ZDR člen 83, 83/2, 87, 87/1, 177, 177/1, 83, 83/2, 87, 87/1, 177, 177/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - vabilo na zagovor - pisna obdolžitev
Ker vabilo na razgovor ne vsebuje nikakršnih navedb o tem, kaj naj bi se na tem zagovoru obravnavalo in ker toženec pisne obdolžitve tožniku ni vročil, se dejstvo, da se tožnik tega zagovora ni udeležil, ne more šteti v njegovo škodo. Namen zagovora je namreč v tem, da se delavcu omogoči pravica do obrambe, delavec pa lahko to svojo pravico izkoristi le, če ve, v zvezi s katerimi ravnanji mu namerava delodajalec podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more začeti učinkovati pred njeno vročitvijo.
Dolžnost delodajalca je, da v zvezi s prejemki delavca iz naslova plač in regresa za letni dopust vodi evidenco, zaradi česar je bilo dokazno breme, da sta bila delavcu plača oziroma regres za letni dopust izplačana v pripadajoči višini, na njegovi strani.
Pravne posledice dolžnikovega dejanja se presojajo glede na čas, ko je bilo izpodbojno pravno dejanje storjeno. Če se dolžnikovo premoženje takrat zmanjša, potem ima dejanje objektivne znake oškodovanja drugih upnikov. Ker pa velja v primeru dvostranskih pogodb načelo enake vrednosti dajatev, pa se kot izpodbojno šteje vsako dejanje stečajnega dolžnika, ki ga ni mogoče opredeliti niti kot izpolnitev vnaprej niti kot sočasno izpolnitev.
Po določilu 2. odst. 124. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ima stranka, kadar meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino izjave, ki je bila dana na naroku, pravico ugovarjati zoper zapisnik.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - invalid
Ugotovitev invalidnosti ne ustreza pojmu nesposobnosti po 2. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, kjer je kot razlog nesposobnosti opredeljeno nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zakonitosti nove ponujene pogodbe o zaposlitvi ni mogoče ločeno presojati. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove je namreč poseben delovnopravni institut in se njegova zakonitost presoja kot celota. V primeru, če sodišče ugotovi, da je nezakonita bodisi le odpoved pogodbe o zaposlitvi, bodisi le ponudba nove pogodbe o zaposlitvi zato, ker ta ni ustrezna, bo moralo ugotoviti nezakonitost celotne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove.
URS člen 154, 154. ZDR člen 7, 7/2, 98, 114, 201, 7, 7/2, 98, 114, 201. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18/2, 18, 18/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 17/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - veljavnost kolektivne pogodbe - kolektivni odpust - starejši delavec
Novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Zato je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede vprašanja varstva starejših delavcev pred odpovedjo potrebno upoštevati določbe kolektivnih pogodb (v obravnavani zadevi SKPgd in KPKŽI), če so za starejše delavce ugodnejše od ureditve v novem ZDR.
Komisija za razlago KP prekorači svoja pooblastila, če odloči, katere določbe KP se še uporabljajo, oz. katera prenehajo veljati. Zato sodišče razlage komisije, ki vsebinsko pomeni spremembo KP, ne more upoštevati pri odločanju, saj lahko o spremembi KP odločajo le stranke oz. udeleženci, ki so jo sklenili.
Če delovno sodišče v kolektivnem delovnem sporu razveljavi posamezno določbo KP, mora biti odločba o tem objavljena na način, kot to velja za (podzakonske) predpise (154. čl. Ustave RS).
Ugovor pravnomočno razsojene stvari je utemeljen, če nastopata v isti zadevi isti stranki in če je v obeh zadevah podana tudi istovetnost zahtevkov. Iste stranke imamo tudi takrat, ko se pojavijo v nasprotnih vlogah (identitas personarum), medtem ko je istovetnost zahtevkov podana tedaj, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Za isti zahtevek torej gre, če se pojavi v diametralno nasprotni formulaciji (identitas rei).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – video nadzor
Glede na to, da je tožena stranka v zvezi z video nadzorom zaposlenih ravnala zakonito, da je ustrezno utemeljila razloge, zaradi katerih je video nadzor uvedla in da je tožnika s tem seznanila ob podpisu pogodbe, njegovo ravnanje s samovoljno premaknitvijo video kamere predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Če obd. v postopku na prvi stopnji ni predlagal oprostitve povprečnine, iz spisovnega gradiva pa je razvidno, da se preživlja s kmetijstvom, pritožbeno sodišče ni sledilo obdolženčevamu v pritožbi navedenemu predlogu za oprostitev povprečnine v pritožbenem postopku.
ZSReg člen 36, 36. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/2, 26, 28, 25, 25/1, 25/2, 26, 28.
izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - začetek postopka po uradni dolžnosti - status upnika - dopustnost pritožbe - pravni interes za pritožbo
Ker ima upnik v postopku le status neformalnega informatorja, z zavrnitvijo njegovega predloga ni mogla biti prizadeta njegova pravica, saj mu glede na zakonska določila sploh ne gre status predlagatelja postopka, ob taki ugotovitvi pa tudi ni mogoče zaključiti, da bi lahko bil prizadet njegov na zakonu temelječ interes, zato mu tudi ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo.
pogodba o zaposlitvi - pisna oblika - sodno varstvo
Zahtevek za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi mora tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki in šele nato s tožbo pred sodiščem uveljavljati sodno varstvo. Varstvo pravic pri delodajalcu bi moral zahtevati v času trajanja dejanskega delovnega razmerja.
Delavec mora uveljavljati obstoj dejanskega delovnega razmerja najkasneje v 30-dnevnem roku od prenehanja dela pri delodajalcu.
ZDR člen 80, 80/1, 80/2, 112, 80, 80/1, 80/2, 112.
izredna odpoved - datum prenehanja delovnega razmerja
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delavcu delovno razmerje preneha skladno z njegovo izraženo voljo, in sicer z dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu. Delodajalec takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more šteti kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne more zahtevati upoštevanja odpovednega roka.
Subjektivno spremembo tožbe je treba razlikovati od poprave napak glede označbe stranke, za kar se določilo čl. 187 ZPP more uporabiti. V postopanju tožeče stranke glede poprave označbe stranke ne sme biti prikrita subjektivna sprememba tožbe. Za popravo označbe stranke gre v primeru, ko se identiteta stranke ne spremeni. Pri zmoti v imenu oziroma pri navedbi stranke ne gre zgolj za popravo označbe stranke, ko tožeča stranka šele po vložitvi tožbe ugotovi, da je tožila napačno osebo. V takšnem primeru ni odločilno koga je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč koga je dejansko tožila. V pogledu določitve stranke je namreč odločilna izjava in ne volja. Pravdna stranka tako ni tisti, kogar je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč tisti, ki je v tožbi naveden kot stranka.
Določilo 374. čl. ZOR je jasno glede vprašanja, na koga se nanaša. Zastaralni rok iz tega določila pride namreč v poštev le za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev. Če bi zakonodajalec želel opredeliti, da ta zastaralni rok velja za vse terjatve iz gospodarskih pogodb (prim. definicijo gospodarske pogodbe iz 2. odst. 25. čl. ZOR), bi namesto besedne zveze "medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb," uporabil besedno zvezo "medsebojne terjatve iz gospodarskih pogodb." Za presojo o zastaranju vtoževane terjatve pride tako v poštev splošni zastaralni rok petih let (371. čl. ZOR).
ZPP člen 156, 156/1, 163, 163/6, 156, 156/1, 163, 163/6.
separatni stroški - vročanje
Razlog, da sodno pisanje ni bilo vročeno oziroma, da je bilo toženi stranki nepravilno vročeno je bil na njeni strani, saj ni poskrbela za to, da bi ji poštni delavec lahko pravilno vročil poštne pošiljke. Tožena stranka je vedela, da zaradi težav z uničenjem nabiralnika le - tega nima, vendar kljub temu ni ustrezno postopala glede vročanja pošte. Vsa pritožbena zatrjevanja v zvezi z nevročitvijo oziroma nepravilno vročitvijo so neutemeljena, saj izhajajo izključno iz sfere tožene stranke in je zato na njeni strani krivda, da so ji naložili v plačilo separatni stroški postopka.
pravica do pokojnine – izbirna pravica – tuj pokojninski sistem
Ker med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo ni sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti, ki bi urejal seštevanje v obeh državah dopolnjene pokojninske dobe in posledično možnost priznavanja samostojnih ali sorazmernih pokojninskih dajatev, tožnik na podlagi istega pokojninskega obdobja, za katero je pridobil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu pokojninskega zavarovanja, te pravice ne more uveljaviti v Republiki Sloveniji.
Ker je tožnik koriščenje letnega dopusta zgolj najavil, tožena stranka pa mu ga ni odobrila, je zaradi neupravičene odsotnosti z dela, daljše od petih dni, zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
ZGD v 503. členu daje družbeniku procesno legitimacijo vložiti tožbo proti družbenikom, ki kršijo družbeniške dolžnosti v svojem imenu in za račun družbe. Da so podani predpisani pogoji tožeča stranka v tožbi zatrjuje in dokazuje, saj je navedla, da je predlagala skupščini družbe, da sprejme sklep o vložitvi tožbe, vendar ga skupščina ni sprejela (1. alinea 2. odst. 503. člena ZGD). Prav zato družba v tej pravdi ni stranka postopka. Glede na to, da sama ni vložila tožbe je njeno stališče o zatrjevanih kršitvah toženih strank znano.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva
Če delavec sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, je obseg sodnega varstva, ki ga ima na voljo, zožen na presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Ugotovitev sodišča, da ni utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni hkrati ugotovitve nezakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove gre za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, pri čemer že sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi sama po sebi pomeni prenehanje prejšnje, saj dve pogodbi med istima strankama ne moreta veljati. To pa pomeni, da prej veljavna - odpovedana - pogodba ne "oživi" zgolj na podlagi ugotovitve sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za njeno odpoved. Samo če bi na podlagi tožbenega zahtevka sodišče ugotovilo, da nova pogodba o zaposlitvi ni bila veljavno sklenjena zaradi napak volje pogodbenih strank, bi bil zahtevek tožnika, kot ga je postavil v obravnavani zadevi, torej na ponovno uveljavitev že odpovedane pogodbe o zaposlitvi, utemeljen.