Določilo 374. čl. ZOR je jasno glede vprašanja, na koga se nanaša. Zastaralni rok iz tega določila pride namreč v poštev le za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev. Če bi zakonodajalec želel opredeliti, da ta zastaralni rok velja za vse terjatve iz gospodarskih pogodb (prim. definicijo gospodarske pogodbe iz 2. odst. 25. čl. ZOR), bi namesto besedne zveze "medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb," uporabil besedno zvezo "medsebojne terjatve iz gospodarskih pogodb." Za presojo o zastaranju vtoževane terjatve pride tako v poštev splošni zastaralni rok petih let (371. čl. ZOR).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 44, 45, 47, 47/1.
izvedenec - izvedenina
Vsebina izdelanega izvedenskega mnenja po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega kriterija zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, saj je izvedenec zgolj sestavil tabelarični prikaz nakupov in prodaj med strankama z navedbo datumov in plačilnih rokov iz računov, ta prikaz pa ni bil obsežen (18 računov). Iz pisnega mnenja v spisu tudi ne izhaja, da bi izvedenec izdelal obračun obresti, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Posledično sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre izvedencu za pisno izdelavo izvedenskega izvida in mnenja v skladu s 1. odstavkom 47. člena Pravilnika 400 točk (manj zahtevno) in ne priznanih 600 točk.
URS člen 125, 160, 160/1, 161. ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7.
prenehanje delovnega razmerja - kaznivo dejanje - pravnomočna sodba - skladnost zakona z ustavo
Sodišče pri obravnavi konkretnega spornega razmerja med pravdnima strankama ne sme samo presojati, ali je zakonska norma, ki se na to sporno razmerje nanaša, skladna z URS. Presoja zakonov je v izključni pristojnosti ustavnega sodišča, redno oziroma specializirano sodišče pa ima možnost, da postopek prekine in ustavnemu sodišču poda pobudo za začetek presoje protiustavnosti določenega zakona.
Ker sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka in sprožilo postopka za presojo ustavnosti določb ZObr, bi moralo ob ugotovitvi, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti oziroma da mu je bila izrečena pogojna obsodba 7 mesecev zapora, zaključiti, da je imela tožena stranka pravno podlago za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja v 7. odstavku 88. člena ZObr.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva
Če delavec sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, je obseg sodnega varstva, ki ga ima na voljo, zožen na presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Ugotovitev sodišča, da ni utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni hkrati ugotovitve nezakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove gre za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, pri čemer že sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi sama po sebi pomeni prenehanje prejšnje, saj dve pogodbi med istima strankama ne moreta veljati. To pa pomeni, da prej veljavna - odpovedana - pogodba ne "oživi" zgolj na podlagi ugotovitve sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za njeno odpoved. Samo če bi na podlagi tožbenega zahtevka sodišče ugotovilo, da nova pogodba o zaposlitvi ni bila veljavno sklenjena zaradi napak volje pogodbenih strank, bi bil zahtevek tožnika, kot ga je postavil v obravnavani zadevi, torej na ponovno uveljavitev že odpovedane pogodbe o zaposlitvi, utemeljen.
Subjektivno spremembo tožbe je treba razlikovati od poprave napak glede označbe stranke, za kar se določilo čl. 187 ZPP more uporabiti. V postopanju tožeče stranke glede poprave označbe stranke ne sme biti prikrita subjektivna sprememba tožbe. Za popravo označbe stranke gre v primeru, ko se identiteta stranke ne spremeni. Pri zmoti v imenu oziroma pri navedbi stranke ne gre zgolj za popravo označbe stranke, ko tožeča stranka šele po vložitvi tožbe ugotovi, da je tožila napačno osebo. V takšnem primeru ni odločilno koga je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč koga je dejansko tožila. V pogledu določitve stranke je namreč odločilna izjava in ne volja. Pravdna stranka tako ni tisti, kogar je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč tisti, ki je v tožbi naveden kot stranka.
začasna odredba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - mandat - transformacija - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Čeprav je tožnica po izteku mandata opravljala delo na delovnem mestu direktorice, ni mogoče šteti, da je prišlo do "transformacije", s čimer bi pridobilo pravico opravljati funkcijo nadaljnje mandatno obdobje.
Tožnica je imela v pogodbi o zaposlitvi po izteku mandata zagotovljeno pravico do razporeditve na drugo delo, kar je tožena stranka lahko realizirala ob odsotnosti tožničinega soglasja zgolj z uporabo instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz 90. člena ZDR in ne zgolj s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 47. členu ZDR. Ker je tako ravnala, ni izkazana verjetnost obstoja terjatve tožnice kot pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 156, 156/1, 163, 163/6, 156, 156/1, 163, 163/6.
separatni stroški - vročanje
Razlog, da sodno pisanje ni bilo vročeno oziroma, da je bilo toženi stranki nepravilno vročeno je bil na njeni strani, saj ni poskrbela za to, da bi ji poštni delavec lahko pravilno vročil poštne pošiljke. Tožena stranka je vedela, da zaradi težav z uničenjem nabiralnika le - tega nima, vendar kljub temu ni ustrezno postopala glede vročanja pošte. Vsa pritožbena zatrjevanja v zvezi z nevročitvijo oziroma nepravilno vročitvijo so neutemeljena, saj izhajajo izključno iz sfere tožene stranke in je zato na njeni strani krivda, da so ji naložili v plačilo separatni stroški postopka.
ZZZDR člen 50a, 81, 81a, 81a/1, 50a, 81, 81a, 81a/1.
preživnina za razvezanega zakonca - pogoji za preživnino - simbolična preživnina - prekluzija preživninskega zahtevka
Tožničine razmere se zaradi formalne razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Tožnici ne pripada nikakršna preživnina, saj niso izpolnjeni pogoji po 81.čl. ZZZDR. Simbolična preživnina pripada zgolj v primerih, ko zakonec izpolnjuje vse pogoje za preživnino po 81.čl. ZZZDR, njegov trenutni položaj pa ne ustreza pojmu nepreskrbljenosti, pač pa to nakazuje prognoza bodočega socialnega položaja.
Tožnica bi morala preživnino zahtevati v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti, ker pa je ni, je za vložitev takega zahtevka prekludirana.
Res je, da je na prvi strani predmetnega obtožnega predloga štampiljka državnega tožilstva ter da je obtožni predlog sodišču prve stopnje poslalo okrožno državno tožilstvo v nadaljnje delo, vendar je sodišče prve stopnje očitno pri tem spregledalo, da iz predmetnega obtožnega predloga izhaja, da ga je pritožnica naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani, kar pa izhaja tudi iz priložene originalne kuverte. Upoštevajoč slednje ter dejstvo, da bi morala oškodovanka v skladu s pravilnim pravnim poukom predmetni obtožni predlog vložiti pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za situacijo iz določila 5. odst. 87. čl. ZKP.
izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem obveznosti družbe s strani družbenikov - plačilo sodne takse
Bistvena je izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. S to izjavo družbeniki prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - res iudicata - litispendenca
Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.
Neobstoječa pogodba nima potrebnih predpostavk za obstoj ne z dejanskega ne s pravnega aspekta. Pri nični pogodbi pa pogoji za veljavnost po zunanji obliki sicer obstajajo, vendar pa zaradi nespoštovanja prisilnih predpisov, niso izpolnjeni, zato tak posel (pogodba) ne velja. Razlika med neobstoječim in ničnim poslom je torej v tem, da neobstoječega posla tudi dejansko ni, medtem ko ničen posel obstaja dejansko ne pa pravno. Pravni posel, katerega izpolnitev zahteva tožnik, pomeni kaznivo dejanje in je v nasprotju ne le s prisilnim predpisom (Kazenskim zakonikom), ampak tudi Ustavo RS in moralo, torej je ničen.
ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta – rok za vložitev ugovora
Ugovor proti sklepu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, je treba vložiti v roku osmih dni. Pritožnik je bil o tem pravilno poučen, pritožbe pa v zakonsko določenem roku ni vložil.
ZvojD člen 16, 17, 16, 17. ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 154, 154/1, 154/2, 173.
odgovornost Republike Slovenije - nevarna dejavnost - poškodba v času služenja vojaškega roka - poškodba kolena
Navedeni tek je namreč potekal na ravnem terenu po asfaltu v povsem primerni organiziranosti (drug ob drugem sta tekla dva vojaka) in v primerni športni opremi in tako navedene dejavnosti, katero je tožnik bil dolžan opravljati v času služenja vojaškega roka, nikakor ne dosega pravnega standarda nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in 173. člena ZOR.
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 19, 27, 19, 27. ZIKS-1 člen 266, 266.
vrnitev zaplenjenega premoženja v last in posest - vračanje gozdov
V postopku vrnitve zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu vrnitev nepremičnin v posest že pojmovno ni mogoča. V skladu z določbo 145. člena ZIKS se v takšnem primeru vrne zaplenjeno premoženje v last in posest dedičem pokojnega obsojenca.
Drži sicer pritožbena trditev, da se poškodbe po 133. točki Tabele in poškodbe sklepov ne izključujejo, vendar pa mora biti pri tem poškodba sklepov in njihova omejena (tudi pasivna) gibljivost ugotovljena in ne zadostuje le ugotovitev njene omejene aktivne gibljivosti, ki je očitno posledica druge poškodbe.
načelo kontradiktornosti - zloraba pravic - motenje posesti - prag motenja, ki je varovan s posestnim varstvom
Zatrjevano motilno ravnanje ne dosega praga, ki je varovan z institutom varstva posesti, saj je interes tožnika predvsem v nemotenem parkiranju, le-to pa z robnikom praktično ni ovirano.
odškodnina - glavnica - zamudne obresti - tek obresti - izvršilni naslov
Prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ res določa, da dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo, poleg glavnice tudi zamudne obresti, vendar pa je v dispoziciji upnika, da jih zahteva ali pa ne. Upnik v postopku v katerem mu je bila določena odškodnina (glavnica) obresti ni zahteval, zato zanje nima izvršilnega naslova in jih v izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne more zahtevati (prvi odstavek 17. člena ZIZ).