URS člen 125, 160, 160/1, 161. ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7.
prenehanje delovnega razmerja - kaznivo dejanje - pravnomočna sodba - skladnost zakona z ustavo
Sodišče pri obravnavi konkretnega spornega razmerja med pravdnima strankama ne sme samo presojati, ali je zakonska norma, ki se na to sporno razmerje nanaša, skladna z URS. Presoja zakonov je v izključni pristojnosti ustavnega sodišča, redno oziroma specializirano sodišče pa ima možnost, da postopek prekine in ustavnemu sodišču poda pobudo za začetek presoje protiustavnosti določenega zakona.
Ker sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka in sprožilo postopka za presojo ustavnosti določb ZObr, bi moralo ob ugotovitvi, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti oziroma da mu je bila izrečena pogojna obsodba 7 mesecev zapora, zaključiti, da je imela tožena stranka pravno podlago za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja v 7. odstavku 88. člena ZObr.
Šikana pomeni namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti oziroma v pravnem smislu nedopustno, protizakonito izvrševanje pravic z namenom povzročiti drugemu škodo. O šikani je mogoče govoriti le, če se dokaže, da je delodajalec vodil postopek v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznostmi z namenom, da bi prizadel njegove pravice in koristi.
Odrejanje dela v okviru zadolžitve delovnega mesta ni šikaniranje, zaradi česar ni podana odškodninska odgovornost delodajalca.
ZDR člen 80, 80/1, 80/2, 112, 80, 80/1, 80/2, 112.
izredna odpoved - datum prenehanja delovnega razmerja
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delavcu delovno razmerje preneha skladno z njegovo izraženo voljo, in sicer z dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu. Delodajalec takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more šteti kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne more zahtevati upoštevanja odpovednega roka.
pogodba o zaposlitvi - pisna oblika - sodno varstvo
Zahtevek za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi mora tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki in šele nato s tožbo pred sodiščem uveljavljati sodno varstvo. Varstvo pravic pri delodajalcu bi moral zahtevati v času trajanja dejanskega delovnega razmerja.
Delavec mora uveljavljati obstoj dejanskega delovnega razmerja najkasneje v 30-dnevnem roku od prenehanja dela pri delodajalcu.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 44, 45, 47, 47/1.
izvedenec - izvedenina
Vsebina izdelanega izvedenskega mnenja po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega kriterija zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, saj je izvedenec zgolj sestavil tabelarični prikaz nakupov in prodaj med strankama z navedbo datumov in plačilnih rokov iz računov, ta prikaz pa ni bil obsežen (18 računov). Iz pisnega mnenja v spisu tudi ne izhaja, da bi izvedenec izdelal obračun obresti, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Posledično sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre izvedencu za pisno izdelavo izvedenskega izvida in mnenja v skladu s 1. odstavkom 47. člena Pravilnika 400 točk (manj zahtevno) in ne priznanih 600 točk.
Določilo 374. čl. ZOR je jasno glede vprašanja, na koga se nanaša. Zastaralni rok iz tega določila pride namreč v poštev le za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev. Če bi zakonodajalec želel opredeliti, da ta zastaralni rok velja za vse terjatve iz gospodarskih pogodb (prim. definicijo gospodarske pogodbe iz 2. odst. 25. čl. ZOR), bi namesto besedne zveze "medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb," uporabil besedno zvezo "medsebojne terjatve iz gospodarskih pogodb." Za presojo o zastaranju vtoževane terjatve pride tako v poštev splošni zastaralni rok petih let (371. čl. ZOR).
začasna odredba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - mandat - transformacija - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Čeprav je tožnica po izteku mandata opravljala delo na delovnem mestu direktorice, ni mogoče šteti, da je prišlo do "transformacije", s čimer bi pridobilo pravico opravljati funkcijo nadaljnje mandatno obdobje.
Tožnica je imela v pogodbi o zaposlitvi po izteku mandata zagotovljeno pravico do razporeditve na drugo delo, kar je tožena stranka lahko realizirala ob odsotnosti tožničinega soglasja zgolj z uporabo instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz 90. člena ZDR in ne zgolj s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 47. členu ZDR. Ker je tako ravnala, ni izkazana verjetnost obstoja terjatve tožnice kot pogoj za izdajo začasne odredbe.
Ker je tožnik koriščenje letnega dopusta zgolj najavil, tožena stranka pa mu ga ni odobrila, je zaradi neupravičene odsotnosti z dela, daljše od petih dni, zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Preužitkarska pogodba je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer sta obe pogodbi odplačni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 534/96 z dne 8.10.1997). Slednje je razvidno tudi iz primerjave določbe 557. člena OZ, kjer je urejena pogodba o dosmrtnem preživljanju in določbe 564. člena OZ, ki kot del slovenske pravne tradicije na novo ureja pogodbo o preužitku.
Drži sicer pritožbena trditev, da se poškodbe po 133. točki Tabele in poškodbe sklepov ne izključujejo, vendar pa mora biti pri tem poškodba sklepov in njihova omejena (tudi pasivna) gibljivost ugotovljena in ne zadostuje le ugotovitev njene omejene aktivne gibljivosti, ki je očitno posledica druge poškodbe.
ZZZDR člen 50a, 81, 81a, 81a/1, 50a, 81, 81a, 81a/1.
preživnina za razvezanega zakonca - pogoji za preživnino - simbolična preživnina - prekluzija preživninskega zahtevka
Tožničine razmere se zaradi formalne razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Tožnici ne pripada nikakršna preživnina, saj niso izpolnjeni pogoji po 81.čl. ZZZDR. Simbolična preživnina pripada zgolj v primerih, ko zakonec izpolnjuje vse pogoje za preživnino po 81.čl. ZZZDR, njegov trenutni položaj pa ne ustreza pojmu nepreskrbljenosti, pač pa to nakazuje prognoza bodočega socialnega položaja.
Tožnica bi morala preživnino zahtevati v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti, ker pa je ni, je za vložitev takega zahtevka prekludirana.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - res iudicata - litispendenca
Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.
Res je, da je na prvi strani predmetnega obtožnega predloga štampiljka državnega tožilstva ter da je obtožni predlog sodišču prve stopnje poslalo okrožno državno tožilstvo v nadaljnje delo, vendar je sodišče prve stopnje očitno pri tem spregledalo, da iz predmetnega obtožnega predloga izhaja, da ga je pritožnica naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani, kar pa izhaja tudi iz priložene originalne kuverte. Upoštevajoč slednje ter dejstvo, da bi morala oškodovanka v skladu s pravilnim pravnim poukom predmetni obtožni predlog vložiti pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za situacijo iz določila 5. odst. 87. čl. ZKP.
ZKP člen 197, 197/3, 201/1-1, 197, 197/3, 201/1-1.
varščina - varščina kot nadomestilo za pripor - begosumnost
Po tem ko je sklep, s katerim je senat skladno z določilom 3. odst. 197. člena ZKP odločil, da varščina pripada proračunu, postal pravnomočen, so pritožbene navedbe, da obtoženec od sodišča ni dobil vabila ter da je kazen, ki mu je bila izrečena na prvi stopnji, že prestal, neupoštevne.
pravnomočna sodba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – podlaga za vknjižbo pravice – obnova postopka – izbrisna tožba
Izrek sodbe vsebuje določbo, na podlagi katere je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici v roku 15 dni od izdaje sodbe izstaviti veljavno zemljiškoknjižno dovolilo (5. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1), s čimer so izpolnjeni zakonski pogoji za vknjižbo lastninske pravice na ime predlagateljice. Razlog, ki ga pritožba navaja, in sicer, da je bil v zvezi s sodbo vložen predlog za obnovo postopka, ni ovira za izpodbijano vknjižbo lastninske pravice. Če bo nasprotni udeleženec z obnovo postopka uspel, bo namreč lahko listino (sodbo), ki je bila podlaga za vknjižbo izpodbijal z izbrisno tožbo.
zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse - maksimalna taksa - taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi
T.i. maksimalno takso določa ZST v 1. odstavku tar. št. 1 in lahko znaša največ 20.000 točk. Če bi v predmetni zadevi izračunali takso v višini 1% od tolarske vrednosti spora, bi le-ta presegla najvišjo dopustno takso.
Tožeča stranka Odloka ne izpodbija, ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin ampak postavlja zoper toženo stranko zgolj obligacijski zahtevek na izstavitev z.k. listine. Tožena stranka je lastnica spornih parcel in kot taka tudi vpisana v zemljiško knjigo, razlastitveni odločbi ni bila odvzeta veljavnost, zato tožnika nimata pravne podlage za zahtevek na izstavitev z.k. listine in je tožbeni zahtevek tožnikov zato nesklepčen.
ZvojD člen 16, 17, 16, 17. ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 154, 154/1, 154/2, 173.
odgovornost Republike Slovenije - nevarna dejavnost - poškodba v času služenja vojaškega roka - poškodba kolena
Navedeni tek je namreč potekal na ravnem terenu po asfaltu v povsem primerni organiziranosti (drug ob drugem sta tekla dva vojaka) in v primerni športni opremi in tako navedene dejavnosti, katero je tožnik bil dolžan opravljati v času služenja vojaškega roka, nikakor ne dosega pravnega standarda nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in 173. člena ZOR.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - načelo kontradiktornosti
Dolžnica do vročitve sklepa o izvršbi, ni imela nikakršne podlage, zoper katero bi sploh lahko ugovarjala oziroma ni mogla vedeti, kaj je njena obveznost, ki jo upnik do nje uveljavlja.