ZGD v 503. členu daje družbeniku procesno legitimacijo vložiti tožbo proti družbenikom, ki kršijo družbeniške dolžnosti v svojem imenu in za račun družbe. Da so podani predpisani pogoji tožeča stranka v tožbi zatrjuje in dokazuje, saj je navedla, da je predlagala skupščini družbe, da sprejme sklep o vložitvi tožbe, vendar ga skupščina ni sprejela (1. alinea 2. odst. 503. člena ZGD). Prav zato družba v tej pravdi ni stranka postopka. Glede na to, da sama ni vložila tožbe je njeno stališče o zatrjevanih kršitvah toženih strank znano.
Določilo 374. čl. ZOR je jasno glede vprašanja, na koga se nanaša. Zastaralni rok iz tega določila pride namreč v poštev le za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev. Če bi zakonodajalec želel opredeliti, da ta zastaralni rok velja za vse terjatve iz gospodarskih pogodb (prim. definicijo gospodarske pogodbe iz 2. odst. 25. čl. ZOR), bi namesto besedne zveze "medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb," uporabil besedno zvezo "medsebojne terjatve iz gospodarskih pogodb." Za presojo o zastaranju vtoževane terjatve pride tako v poštev splošni zastaralni rok petih let (371. čl. ZOR).
ZPP člen 464, 464/2, 475, 475/1, 464, 464/2, 475, 475/1.
arbitražna klavzula
V skladu s 1. odstavkom 475. člena ZPP ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Iz te določbe ZPP izhaja, da ima pravni značaj dogovora o arbitraži le dogovor, v skladu s katerim ima arbitražna odločba enake učinke kot pravnomočna sodba. Tako mora biti tudi arbitražna odločba, enako kot pravnomočna sodba, za stranki obvezujoča in dokončna. Prav tako mora iz vsebine arbitražnega dogovora jasno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.
ZDR člen 80, 80/1, 80/2, 112, 80, 80/1, 80/2, 112.
izredna odpoved - datum prenehanja delovnega razmerja
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delavcu delovno razmerje preneha skladno z njegovo izraženo voljo, in sicer z dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu. Delodajalec takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more šteti kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne more zahtevati upoštevanja odpovednega roka.
Sodišče prve stopnje je obravnavalo pravilo, da naj stranka, ki prepreči izpolnitev pogoja, ki je določen v njeno breme, nosi posledice, kakor da bi bil pogoj izpolnjen, vendar je zmotno upoštevalo kot opravičljivo njeno stališče, da zadošča za veljavno izpolnitev pogodbeno dogovorjenega pogoja že izjava o umiku toženi stranki, ne pa podana izjava o umiku v pravdi pred sodiščem.
Ker je tožnik koriščenje letnega dopusta zgolj najavil, tožena stranka pa mu ga ni odobrila, je zaradi neupravičene odsotnosti z dela, daljše od petih dni, zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok
Rok za uveljavljanje sodnega varstva zaradi prenehanja delovnega razmerja na podlagi sporazuma strank o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je začel teči na dan, ko je tožnica sporni sporazum podpisala (saj je bila že tedaj seznanjena z obstojem možnih kršitev njenih pravic) in ne šele, ko ji ga je tožena stranka vročila.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva
Če delavec sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, je obseg sodnega varstva, ki ga ima na voljo, zožen na presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Ugotovitev sodišča, da ni utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni hkrati ugotovitve nezakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove gre za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, pri čemer že sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi sama po sebi pomeni prenehanje prejšnje, saj dve pogodbi med istima strankama ne moreta veljati. To pa pomeni, da prej veljavna - odpovedana - pogodba ne "oživi" zgolj na podlagi ugotovitve sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za njeno odpoved. Samo če bi na podlagi tožbenega zahtevka sodišče ugotovilo, da nova pogodba o zaposlitvi ni bila veljavno sklenjena zaradi napak volje pogodbenih strank, bi bil zahtevek tožnika, kot ga je postavil v obravnavani zadevi, torej na ponovno uveljavitev že odpovedane pogodbe o zaposlitvi, utemeljen.
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/1, 126, 126/7, 256, 256/1.
ponarejanje listin - pojem listine - swift obrazec
Po 7. odstavku 126. člena KZ je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. Namenjena je torej dokazovanju, pri čemer je dokazna vrednost odvisna od vsebine konkretne listine (materialna dokazna moč) in od pristnosti listine (formalna dokazna moč). SWIFT obrazec oz. plačilni nalog je taka listina, s katerimi je obdolženka navedenim podjetjem dokazovala, da sta bili plačili opravljeni in to očitno zato, da je navedena podjetja ne bi več terjala za plačilo dobavljenega blaga, oziroma sta listini dokazovali obstoj določenega (neresničnega) dejstva, v konkretnem primeru pomembnega v razmerju obdolženka - imenovana italijanska podjetja. Zato je povsem irelevantna pritožbena navedba, da je SWIFT obrazec po svoji dejanski in pravni naravi standard medbančnega plačilnega prometa in sočasno omrežje za prenos podatkov, ki ga uporabljajo izključno banke in noben drug subjekt (pravna ali fizična oseba) oziroma da ima SWIFT obrazec pomen in vrednost za pravna razmerja samo med bankami in nikoli med drugimi subjekti.
Tožeča stranka Odloka ne izpodbija, ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin ampak postavlja zoper toženo stranko zgolj obligacijski zahtevek na izstavitev z.k. listine. Tožena stranka je lastnica spornih parcel in kot taka tudi vpisana v zemljiško knjigo, razlastitveni odločbi ni bila odvzeta veljavnost, zato tožnika nimata pravne podlage za zahtevek na izstavitev z.k. listine in je tožbeni zahtevek tožnikov zato nesklepčen.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - res iudicata - litispendenca
Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.
zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse - maksimalna taksa - taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi
T.i. maksimalno takso določa ZST v 1. odstavku tar. št. 1 in lahko znaša največ 20.000 točk. Če bi v predmetni zadevi izračunali takso v višini 1% od tolarske vrednosti spora, bi le-ta presegla najvišjo dopustno takso.
ZZZDR člen 50a, 81, 81a, 81a/1, 50a, 81, 81a, 81a/1.
preživnina za razvezanega zakonca - pogoji za preživnino - simbolična preživnina - prekluzija preživninskega zahtevka
Tožničine razmere se zaradi formalne razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Tožnici ne pripada nikakršna preživnina, saj niso izpolnjeni pogoji po 81.čl. ZZZDR. Simbolična preživnina pripada zgolj v primerih, ko zakonec izpolnjuje vse pogoje za preživnino po 81.čl. ZZZDR, njegov trenutni položaj pa ne ustreza pojmu nepreskrbljenosti, pač pa to nakazuje prognoza bodočega socialnega položaja.
Tožnica bi morala preživnino zahtevati v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti, ker pa je ni, je za vložitev takega zahtevka prekludirana.
pravnomočna sodba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – podlaga za vknjižbo pravice – obnova postopka – izbrisna tožba
Izrek sodbe vsebuje določbo, na podlagi katere je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici v roku 15 dni od izdaje sodbe izstaviti veljavno zemljiškoknjižno dovolilo (5. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1), s čimer so izpolnjeni zakonski pogoji za vknjižbo lastninske pravice na ime predlagateljice. Razlog, ki ga pritožba navaja, in sicer, da je bil v zvezi s sodbo vložen predlog za obnovo postopka, ni ovira za izpodbijano vknjižbo lastninske pravice. Če bo nasprotni udeleženec z obnovo postopka uspel, bo namreč lahko listino (sodbo), ki je bila podlaga za vknjižbo izpodbijal z izbrisno tožbo.
izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem obveznosti družbe s strani družbenikov - plačilo sodne takse
Bistvena je izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. S to izjavo družbeniki prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe.
Drži sicer pritožbena trditev, da se poškodbe po 133. točki Tabele in poškodbe sklepov ne izključujejo, vendar pa mora biti pri tem poškodba sklepov in njihova omejena (tudi pasivna) gibljivost ugotovljena in ne zadostuje le ugotovitev njene omejene aktivne gibljivosti, ki je očitno posledica druge poškodbe.
Preužitkarska pogodba je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer sta obe pogodbi odplačni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 534/96 z dne 8.10.1997). Slednje je razvidno tudi iz primerjave določbe 557. člena OZ, kjer je urejena pogodba o dosmrtnem preživljanju in določbe 564. člena OZ, ki kot del slovenske pravne tradicije na novo ureja pogodbo o preužitku.
ZvojD člen 16, 17, 16, 17. ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 154, 154/1, 154/2, 173.
odgovornost Republike Slovenije - nevarna dejavnost - poškodba v času služenja vojaškega roka - poškodba kolena
Navedeni tek je namreč potekal na ravnem terenu po asfaltu v povsem primerni organiziranosti (drug ob drugem sta tekla dva vojaka) in v primerni športni opremi in tako navedene dejavnosti, katero je tožnik bil dolžan opravljati v času služenja vojaškega roka, nikakor ne dosega pravnega standarda nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in 173. člena ZOR.