URS člen 125, 160, 160/1, 161. ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7.
prenehanje delovnega razmerja - kaznivo dejanje - pravnomočna sodba - skladnost zakona z ustavo
Sodišče pri obravnavi konkretnega spornega razmerja med pravdnima strankama ne sme samo presojati, ali je zakonska norma, ki se na to sporno razmerje nanaša, skladna z URS. Presoja zakonov je v izključni pristojnosti ustavnega sodišča, redno oziroma specializirano sodišče pa ima možnost, da postopek prekine in ustavnemu sodišču poda pobudo za začetek presoje protiustavnosti določenega zakona.
Ker sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka in sprožilo postopka za presojo ustavnosti določb ZObr, bi moralo ob ugotovitvi, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti oziroma da mu je bila izrečena pogojna obsodba 7 mesecev zapora, zaključiti, da je imela tožena stranka pravno podlago za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja v 7. odstavku 88. člena ZObr.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok
Rok za uveljavljanje sodnega varstva zaradi prenehanja delovnega razmerja na podlagi sporazuma strank o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je začel teči na dan, ko je tožnica sporni sporazum podpisala (saj je bila že tedaj seznanjena z obstojem možnih kršitev njenih pravic) in ne šele, ko ji ga je tožena stranka vročila.
ZPP člen 464, 464/2, 475, 475/1, 464, 464/2, 475, 475/1.
arbitražna klavzula
V skladu s 1. odstavkom 475. člena ZPP ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Iz te določbe ZPP izhaja, da ima pravni značaj dogovora o arbitraži le dogovor, v skladu s katerim ima arbitražna odločba enake učinke kot pravnomočna sodba. Tako mora biti tudi arbitražna odločba, enako kot pravnomočna sodba, za stranki obvezujoča in dokončna. Prav tako mora iz vsebine arbitražnega dogovora jasno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.
Določilo 374. čl. ZOR je jasno glede vprašanja, na koga se nanaša. Zastaralni rok iz tega določila pride namreč v poštev le za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev. Če bi zakonodajalec želel opredeliti, da ta zastaralni rok velja za vse terjatve iz gospodarskih pogodb (prim. definicijo gospodarske pogodbe iz 2. odst. 25. čl. ZOR), bi namesto besedne zveze "medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb," uporabil besedno zvezo "medsebojne terjatve iz gospodarskih pogodb." Za presojo o zastaranju vtoževane terjatve pride tako v poštev splošni zastaralni rok petih let (371. čl. ZOR).
Šikana pomeni namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti oziroma v pravnem smislu nedopustno, protizakonito izvrševanje pravic z namenom povzročiti drugemu škodo. O šikani je mogoče govoriti le, če se dokaže, da je delodajalec vodil postopek v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznostmi z namenom, da bi prizadel njegove pravice in koristi.
Odrejanje dela v okviru zadolžitve delovnega mesta ni šikaniranje, zaradi česar ni podana odškodninska odgovornost delodajalca.
pogodba o zaposlitvi - pisna oblika - sodno varstvo
Zahtevek za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi mora tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki in šele nato s tožbo pred sodiščem uveljavljati sodno varstvo. Varstvo pravic pri delodajalcu bi moral zahtevati v času trajanja dejanskega delovnega razmerja.
Delavec mora uveljavljati obstoj dejanskega delovnega razmerja najkasneje v 30-dnevnem roku od prenehanja dela pri delodajalcu.
Subjektivno spremembo tožbe je treba razlikovati od poprave napak glede označbe stranke, za kar se določilo čl. 187 ZPP more uporabiti. V postopanju tožeče stranke glede poprave označbe stranke ne sme biti prikrita subjektivna sprememba tožbe. Za popravo označbe stranke gre v primeru, ko se identiteta stranke ne spremeni. Pri zmoti v imenu oziroma pri navedbi stranke ne gre zgolj za popravo označbe stranke, ko tožeča stranka šele po vložitvi tožbe ugotovi, da je tožila napačno osebo. V takšnem primeru ni odločilno koga je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč koga je dejansko tožila. V pogledu določitve stranke je namreč odločilna izjava in ne volja. Pravdna stranka tako ni tisti, kogar je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč tisti, ki je v tožbi naveden kot stranka.
Res je, da je na prvi strani predmetnega obtožnega predloga štampiljka državnega tožilstva ter da je obtožni predlog sodišču prve stopnje poslalo okrožno državno tožilstvo v nadaljnje delo, vendar je sodišče prve stopnje očitno pri tem spregledalo, da iz predmetnega obtožnega predloga izhaja, da ga je pritožnica naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani, kar pa izhaja tudi iz priložene originalne kuverte. Upoštevajoč slednje ter dejstvo, da bi morala oškodovanka v skladu s pravilnim pravnim poukom predmetni obtožni predlog vložiti pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za situacijo iz določila 5. odst. 87. čl. ZKP.
Drži sicer pritožbena trditev, da se poškodbe po 133. točki Tabele in poškodbe sklepov ne izključujejo, vendar pa mora biti pri tem poškodba sklepov in njihova omejena (tudi pasivna) gibljivost ugotovljena in ne zadostuje le ugotovitev njene omejene aktivne gibljivosti, ki je očitno posledica druge poškodbe.
izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem obveznosti družbe s strani družbenikov - plačilo sodne takse
Bistvena je izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. S to izjavo družbeniki prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe.
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 19, 27, 19, 27. ZIKS-1 člen 266, 266.
vrnitev zaplenjenega premoženja v last in posest - vračanje gozdov
V postopku vrnitve zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu vrnitev nepremičnin v posest že pojmovno ni mogoča. V skladu z določbo 145. člena ZIKS se v takšnem primeru vrne zaplenjeno premoženje v last in posest dedičem pokojnega obsojenca.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - poziv na odgovor na tožbo - povratnica
V pritožbi toženec izrecno trdi, da je bila v kuverti samo tožba. Gre za upravičen dvom, ali je bil tožencu poziv na odgovor res poslan. Ta dvom pa ni mogoče odpraviti, saj na povratnici, ki je javna listina, ni zapisano, da pošiljka vsebuje tudi poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom Tarifna številka 1, 4.
stroški izvršitelja - neuspešna dražba - uporaba določb o neuspešnem rubežu
Dražbi sta torej neuspešni. Na tako ugotovitev pa je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer tar.št. 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s četrtim odstavkom tar.št. 1 Pravilnika.
ZD člen 2, 165, 2, 165. ZPP člen 337, 337/1, 343, 343/3, 337, 337/1, 343, 343/3.
pravni interes za pritožbo - postopanje sodišča v zapuščinskem postopku - predmet zapuščine - pravočasno navajanje dejstev
Prvostopno sodišče naj bi kršilo določbo 165. člena Zakona o dedovanju (ZD), po kateri mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Dolžnost sodišča iz 165. člena pa ni tako široka, da bi brez ustreznih navedb stranke moralo opozarjati na vse možne pravice, ki bi jih lahko imele.
ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta – rok za vložitev ugovora
Ugovor proti sklepu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, je treba vložiti v roku osmih dni. Pritožnik je bil o tem pravilno poučen, pritožbe pa v zakonsko določenem roku ni vložil.
Preužitkarska pogodba je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer sta obe pogodbi odplačni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 534/96 z dne 8.10.1997). Slednje je razvidno tudi iz primerjave določbe 557. člena OZ, kjer je urejena pogodba o dosmrtnem preživljanju in določbe 564. člena OZ, ki kot del slovenske pravne tradicije na novo ureja pogodbo o preužitku.
Neobstoječa pogodba nima potrebnih predpostavk za obstoj ne z dejanskega ne s pravnega aspekta. Pri nični pogodbi pa pogoji za veljavnost po zunanji obliki sicer obstajajo, vendar pa zaradi nespoštovanja prisilnih predpisov, niso izpolnjeni, zato tak posel (pogodba) ne velja. Razlika med neobstoječim in ničnim poslom je torej v tem, da neobstoječega posla tudi dejansko ni, medtem ko ničen posel obstaja dejansko ne pa pravno. Pravni posel, katerega izpolnitev zahteva tožnik, pomeni kaznivo dejanje in je v nasprotju ne le s prisilnim predpisom (Kazenskim zakonikom), ampak tudi Ustavo RS in moralo, torej je ničen.
odškodnina - glavnica - zamudne obresti - tek obresti - izvršilni naslov
Prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ res določa, da dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo, poleg glavnice tudi zamudne obresti, vendar pa je v dispoziciji upnika, da jih zahteva ali pa ne. Upnik v postopku v katerem mu je bila določena odškodnina (glavnica) obresti ni zahteval, zato zanje nima izvršilnega naslova in jih v izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne more zahtevati (prvi odstavek 17. člena ZIZ).
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - res iudicata - litispendenca
Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.