ZKP člen 197, 197/3, 201/1-1, 197, 197/3, 201/1-1.
varščina - varščina kot nadomestilo za pripor - begosumnost
Po tem ko je sklep, s katerim je senat skladno z določilom 3. odst. 197. člena ZKP odločil, da varščina pripada proračunu, postal pravnomočen, so pritožbene navedbe, da obtoženec od sodišča ni dobil vabila ter da je kazen, ki mu je bila izrečena na prvi stopnji, že prestal, neupoštevne.
Preužitkarska pogodba je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer sta obe pogodbi odplačni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 534/96 z dne 8.10.1997). Slednje je razvidno tudi iz primerjave določbe 557. člena OZ, kjer je urejena pogodba o dosmrtnem preživljanju in določbe 564. člena OZ, ki kot del slovenske pravne tradicije na novo ureja pogodbo o preužitku.
ZZZDR člen 50a, 81, 81a, 81a/1, 50a, 81, 81a, 81a/1.
preživnina za razvezanega zakonca - pogoji za preživnino - simbolična preživnina - prekluzija preživninskega zahtevka
Tožničine razmere se zaradi formalne razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Tožnici ne pripada nikakršna preživnina, saj niso izpolnjeni pogoji po 81.čl. ZZZDR. Simbolična preživnina pripada zgolj v primerih, ko zakonec izpolnjuje vse pogoje za preživnino po 81.čl. ZZZDR, njegov trenutni položaj pa ne ustreza pojmu nepreskrbljenosti, pač pa to nakazuje prognoza bodočega socialnega položaja.
Tožnica bi morala preživnino zahtevati v roku enega leta po prenehanju življenjske skupnosti, ker pa je ni, je za vložitev takega zahtevka prekludirana.
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/1, 126, 126/7, 256, 256/1.
ponarejanje listin - pojem listine - swift obrazec
Po 7. odstavku 126. člena KZ je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. Namenjena je torej dokazovanju, pri čemer je dokazna vrednost odvisna od vsebine konkretne listine (materialna dokazna moč) in od pristnosti listine (formalna dokazna moč). SWIFT obrazec oz. plačilni nalog je taka listina, s katerimi je obdolženka navedenim podjetjem dokazovala, da sta bili plačili opravljeni in to očitno zato, da je navedena podjetja ne bi več terjala za plačilo dobavljenega blaga, oziroma sta listini dokazovali obstoj določenega (neresničnega) dejstva, v konkretnem primeru pomembnega v razmerju obdolženka - imenovana italijanska podjetja. Zato je povsem irelevantna pritožbena navedba, da je SWIFT obrazec po svoji dejanski in pravni naravi standard medbančnega plačilnega prometa in sočasno omrežje za prenos podatkov, ki ga uporabljajo izključno banke in noben drug subjekt (pravna ali fizična oseba) oziroma da ima SWIFT obrazec pomen in vrednost za pravna razmerja samo med bankami in nikoli med drugimi subjekti.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - poziv na odgovor na tožbo - povratnica
V pritožbi toženec izrecno trdi, da je bila v kuverti samo tožba. Gre za upravičen dvom, ali je bil tožencu poziv na odgovor res poslan. Ta dvom pa ni mogoče odpraviti, saj na povratnici, ki je javna listina, ni zapisano, da pošiljka vsebuje tudi poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo.
ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta – rok za vložitev ugovora
Ugovor proti sklepu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, je treba vložiti v roku osmih dni. Pritožnik je bil o tem pravilno poučen, pritožbe pa v zakonsko določenem roku ni vložil.
Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz, saj je pri ugotavljanju obtožbenega očitka upoštevalo tudi vsebino kazenske ovadbe, ki sta jo glede obravnavanih dogodkov podala obdolženčev oče in njegova mati. Glede na to, da sta se slednja, enako kakor obdolženčeva sestra M.K., na podlagi 2.tč. 1.odst. 236.čl. ZKP odpovedali dolžnosti pričevanju zoper obdolženca, bi moralo sodišče na podlagi 2.odst. 83.čl. ZKP iz spisa izločiti tudi obvestila, ki so jih navedene osebe o obravnavanem dogodku dale policiji in sodbe na te listine ne bi smelo opreti. Ker pa je, kot že rečeno, to storilo, je sodbo oprlo na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 19, 27, 19, 27. ZIKS-1 člen 266, 266.
vrnitev zaplenjenega premoženja v last in posest - vračanje gozdov
V postopku vrnitve zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu vrnitev nepremičnin v posest že pojmovno ni mogoča. V skladu z določbo 145. člena ZIKS se v takšnem primeru vrne zaplenjeno premoženje v last in posest dedičem pokojnega obsojenca.
izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem obveznosti družbe s strani družbenikov - plačilo sodne takse
Bistvena je izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. S to izjavo družbeniki prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe.
ZvojD člen 16, 17, 16, 17. ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 154, 154/1, 154/2, 173.
odgovornost Republike Slovenije - nevarna dejavnost - poškodba v času služenja vojaškega roka - poškodba kolena
Navedeni tek je namreč potekal na ravnem terenu po asfaltu v povsem primerni organiziranosti (drug ob drugem sta tekla dva vojaka) in v primerni športni opremi in tako navedene dejavnosti, katero je tožnik bil dolžan opravljati v času služenja vojaškega roka, nikakor ne dosega pravnega standarda nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in 173. člena ZOR.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - res iudicata - litispendenca
Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.
Tožeča stranka Odloka ne izpodbija, ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin ampak postavlja zoper toženo stranko zgolj obligacijski zahtevek na izstavitev z.k. listine. Tožena stranka je lastnica spornih parcel in kot taka tudi vpisana v zemljiško knjigo, razlastitveni odločbi ni bila odvzeta veljavnost, zato tožnika nimata pravne podlage za zahtevek na izstavitev z.k. listine in je tožbeni zahtevek tožnikov zato nesklepčen.
ZIZ člen 49, 52, 83, 49, 52, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 74, 76, 74, 76.
zahteva za odpravo nepravilnosti v izvršilnem postopku - ovire za opravo rubeža - rubež stvari, ki so v posesti tretjega
49. člen ZIZ in 76. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja izhaja, da ugovor tretje osebe, da ima na predmetu rubeža kakšno pravico, ni ovira za opravo rubeža. Praviloma se smejo zarubiti samo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik.
ZPP člen 270, 270/1-14, 270/3, 270, 270/1-14, 270/3.
sklep o položitvi predujma - sklep, izdan med pripravami za glavno obravnavo - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Po določbi 3. odst. 270. čl. ZPP zoper sklep, izdan med pripravami za glavno obravnavo, ni pritožbe. Četudi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku sklepa navedlo, da je zoper sklep dopustna pritožba, takšen napačni pravni pouk ne more stranki podeliti pravico do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje. Posebna pritožba bi bila dovoljena, če tožeča stranka ne bi ravnala po sklepu in bi sodišče tožbo zavrglo.
trditveno in dokazno breme - prevzem dolga - zavarovanje brez police - pogodba o zavarovanju kredita
Trditveno (in s tem dokazno breme) določa materialno pravo, torej katera dejstva mora stranka zatrjevati za nastanek, v konkretnem primeru, pravno upoštevne spremembe v obligacijskem razmerju na strani dolžnika (toženca).
ZIZ člen 178, 179, 178, 179. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
izvršilni naslov, izdan v postopku zaradi motenja posesti - ponovno motenje posesti - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevaje tudi ugovorne navedbe dolžnikov in ugotoviti, ali sta po tem, ko sta prostovoljno izpolnila obveznost iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, ponovno motila posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja in ali je upnik ponovni predlog za izvršbo podal pravočasno. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se sodišče prve stopnje o navedenem ni izreklo. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev postopka.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – presoja pogojev iz 148. čl. ZZK-1 – izvzetje nepremičnine iz izvršbe – ugovorni razlog v izvršilnem postopku – izbris zaznambe izvršbe
Vprašanje, ali gre za nepremičnino, ki je po 177. čl. ZIZ izvzeta iz izvršbe, kakor tudi vprašanje omejitve prometa s kmetijami, ne more reševati zemljiškoknjižno sodišče, temveč jih mora pritožnik uveljavljati v izvršilnem postopku.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo - pravna sredstva dolžnika - nedovoljen ugovor
Če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, opravi sodišče v postopku izvršbe rubež nepremičnine in ima zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe (čl. 211 ZIZ). Izvršilno sodišče torej ne opravi rubeža nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in ZIZ tudi ne predvideva, da ima dolžnik možnost "ugovora zoper rubež nepremičnin", ki so vpisane v zemljiško knjigo. Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi (2. odst. 9. čl. ZIZ), proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa je dolžnikovo pravno sredstvo le pritožba. V danem primeru torej ne gre za dovoljen ugovor in bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.