odškodninska odgovornost - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - pravilna uporaba materialnega prava
Določena stvar je nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in mesta uporabe (ali tudi na kakšen drugačen način) predstavlja nevarnost za nastanek škode. Košček žice na stopnicah je gotovo posledica nekega ravnanja, zato ni mogoče govoriti o tem, da so stopnice, na katerih običajno ni koščkov žice, nevarna stvar, kar bi imelo za posledico objektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke, saj že sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bila podana nevarnost spodrsnitve, ker stopnice niso bile ustrezno očiščene. V obravnavanem primeru pridejo zato v poštev določbe o subjektivni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo - pravna sredstva dolžnika - nedovoljen ugovor
Če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, opravi sodišče v postopku izvršbe rubež nepremičnine in ima zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe (čl. 211 ZIZ). Izvršilno sodišče torej ne opravi rubeža nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in ZIZ tudi ne predvideva, da ima dolžnik možnost "ugovora zoper rubež nepremičnin", ki so vpisane v zemljiško knjigo. Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi (2. odst. 9. čl. ZIZ), proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa je dolžnikovo pravno sredstvo le pritožba. V danem primeru torej ne gre za dovoljen ugovor in bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
ZPP člen 318, 338, 338/2, 318, 338, 338/2. OZ člen 149, 150, 176, 179, 179/1, 149, 150, 176, 179, 179/1. ZDR člen 184, 184/1, 184, 184/1.
nepremoženjska škoda - odškodnina - zamudna sodba
Tožena stranka s pritožbenimi navedbami, da bi lahko sodišče višino odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi nesreče pri delu ugotovilo zgolj na podlagi izvedbe dokaza z izvedencem medicinske stroke, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar v primeru izpodbijanja zamudne sodbe ni dopustno. Tudi o zahtevkih za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo je mogoče odločiti z zamudno sodbo, če je tožba sklepčna, to je, če utemeljenost tožbenega zahtevka tako glede temelja kot glede višine izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi.
starejši delavec - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivni odpust
Določba 114. člena ZDR, ki določa posebno pravno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, se nanaša tudi na odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ter na odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
Tudi v primeru, če tožnik tožbo razširi na razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe, ki je bil izdan po vložitvi tožbe, po izteku 30-dnevnega roka od vročitve, je potrebno ta sklep obravnavati meritorno. Tožnik je v tožbi pravočasno izpodbijal prvostopenjski sklep, razširitev tožbe pa je potrebno obravnavati kot privilegirano spremembo tožbe, ki ni podvržena ponovnemu preizkusu pravočasnosti tožbe po drugem odstavku 25. člena ZJU.
KZ člen 288, 288. ZKP člen 93, 96, 96/3, 93, 96, 96/3, 93, 96, 96/3.
stroški postopka
Stroški oškodovanca kot tožilca in obdolženčevi stroški so samo del stroškov kazenskega postopka iz 92. člena ZKP, o katerih je treba, skupaj z drugimi, odločiti na koncu tega postopka.
Sklenjena poravnava o medsebojnih stroških navedenih procesnih udeležencev, kot je predvidena v tretjem odstavku 96. člena ZKP zgornjega dejstva ne spreminja in je zato lahko predmet pritožbenega preizkusa.
Če je pritožbeno sodišče ob pritožbi zagovornika ugotovilo, da prvostopni sklep o stroških nima zavrnilnega dela in je zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v dopolnitev, bi prvostopno sodišče moralo sklep dopolniti, ne pa izdati nov sklep o stroških postopka.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok
Delodajalec podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi enostransko ne more veljavno spreminjati. Spremenjena odpoved pogodbe o zaposlitvi velja le, če se delavec s spremembo strinja. Ker je v konkretnem primeru podano soglasje volj obeh pravdnih strank, da se prva odpoved pogodbe o zaposlitvi nadomesti z drugo, je tožena stranka tožnici z drugo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pravilno priznala obstoj delovnega razmerja od dneva prenehanja delovnega razmerja na podlagi prve odpovedi do dneva, ko je bila tožnici vročena druga odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove.
Naslednji dan po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni začel teči le rok za izjasnitev, ali tožnica ponujeno pogodbo o zaposlitvi sprejema ali ne, ampak tudi odpovedni rok.
odlog izvršbe na predlog upnika - nadaljevanje odložene izvršbe pred pretekom časa
ZIZ ne izključuje možnosti, da bi se na upnikov predlog izvršba nadaljevala pred potekom časa, za katerega je bila na njegov predlog odložena. Tak primer je predviden v drugem odstavku 75. člena ZIZ, ki pa določa pogoj za nadaljevanje izvršbe tudi pred iztekom roka, zaradi katerega je bila odložena, in sicer, da mora upnik izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali pa položiti varščino.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. Sodni red člen 269a, 269a.
odčrtanje zadeve - izvršba z novim izvršilnim sredstvom
Odčrtanje zadeve kot rešene, kot je predpisano v 269a. členu Sodnega reda, je pisarniško - tehnično opravilo sodišča, ki ne more imeti posledic za upnika v tem smislu, da ne bi mogel uveljavljati svoje pravice iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi namreč še ni končan izvršilni postopek v smislu določb ZIZ. Konec izvršilnega postopka namreč lahko pomeni le dokončno poplačilo upnikove terjatve, zavrženje ali zavrnitev predloga za izvršbo, ustavitev postopka po umiku predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe kot neuspešen konec postopka. Upnik je z vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom izpolnil pogoj iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj je upnik to predlagal pred zaključkom izvršilnega postopka, zato je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zadeva odčrtana kot končana s tem, da je bil poslan sklep o izvršbi dolžnikovemu dolžniku in da zato sodišče, v isti zadevi, ne more dovoliti izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec, kateremu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je sprejel ponujeno pogodbo za neustrezno zaposlitev, ima pravico pred sodiščem izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga, enako kot delavec, ki je sprejel ponujeno pogodbo za ustrezno zaposlitev.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 192, 200, 154, 154/1, 158, 192, 200.
krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca športne dvorane - posedanje tal pred vhodom - soodgovornost oškodovanca - višina odškodnine
Zaradi posedanja terena so bili med tlakovci neenakomerni razmaki in med njimi je bila neenakomerna višinska razlika. Čeprav nobeden od zaslišanih ni znal natančno opisati višinske razlike med tlakovci, že opisano stanje samo po sebi zadošča za zanesljiv zaključek, da je tožnica klecnila in padla prav zaradi razgibanega terena, ki ga na sicer urejenem izhodu iz športne dvorane povprečno skrben obiskovalec ne pričakuje.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog prenehanja terjatve - sklenitev sodne poravnave
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal razlog prenehanja terjatve po 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, in sicer, da naj bi upnik in dolžnik sklenila sodno poravnavo, s katero naj bi se dogovorila, da se z njo dokončno uredijo vsa medsebojna sporna razmerja in da drug do drugega nimata medsebojnih obveznosti. Ker je upnik v odgovoru na ugovor zanikal, da bi s sklenitvijo navedene sodne poravnave prenehala obveznost dolžnika, ki je predmet obravnavanega izvršilnega postopka in ker iz besedila sodne poravnave (5. tč.) to ne izhaja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika ni utemeljen.
V primeru, ko tožena stranka odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo), sodišče odgovora na tožbo ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in preveriti zgolj, ali obstajajo pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali so trditve v tožbi prepričljive in ali verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka, glede na navedbe iz odgovora na tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – varovana kategorija delavcev – doječa mati
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov tožnici v času, ko je dojila otroka, ni zakonita, saj je uživala posebno varstvo pred odpovedjo.
ZDR člen 11, 11/1, 79. ZDoh člen 6. ZDavP-1 člen 19, 19/1.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – razlaga – odpravnina
Določila sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi so jasna in nedvoumna, tako da ne potrebujejo nadaljnje razlage. Če pa je tožeča stranka želela, da bi toženec od v sporazumu dogovorjenega zneska odpravnine kril davčne obveznosti, bi morali pogodbenici takšno klavzulo posebej zapisati, saj je sicer plačnik delodajalec kot pravna oseba, ki izplačuje dohodke.
Pri zahtevku za posestno varstvo predmet tožbenega predloga ne mora biti ugotovitev dejstev o nastalem motenju, zahtevek je dajatveni. Tožbena zahtevka, ki temeljita na različnem pravnem temelju, nista ista oz. identična, litispendenca ni podana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika po tem, ko je neupravičeno izostal z dela, ponovno napotila na delo, dokazuje, da bi se delovno razmerje med strankama lahko nadaljevalo do izteka odpovednega roka in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Dejstvo, da je tožeča stranka sopogodbeniku dobavila blago, ki ni bilo plačano, ne zadošča za ugotovitev odškodninske odgovornosti toženca za škodo, ki naj bi tožeči stranki zaradi neplačila nastala. Za odškodninsko odgovornost delavca bi moral biti namreč izpolnjen dodaten pogoj, škoda bi morala biti povzročena najmanj iz hude malomarnosti.