vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - odvzem pravice do zdravstvenega varstva - pravica do plačila zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - varstveni dodatek
Dohodki tožnika in njegovega zakonca presegajo predpisani cenzus za priznanje veteranskega dodatka, kar pomeni, da mu ne pripada pravica do zdravstvenega varstva po ZVV.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - izjemne družinske in socialne razmere - odločitev kolegijskega organa - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - nova dejstva in novi dokazi
Toženka ni upoštevala navodila sodišča, da je treba navesti, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. Kadar namreč odloča kolegijski organ, je nedvomno pomembno to, da je bil organ sklepčen in da je odločitev veljavno sprejeta.
Če je toženka pri predhodnem odločanju že upoštevala tožnikov dokaz, je protislovno, da ga v ponovljenem postopku ob sklicevanju na 238. člen ZUP ne upošteva. Poleg tega sodišče izpostavlja, da sama objava Navodil za vlogo prošnje za izjemen vpis še ne pomeni upoštevanja načela zaslišanja stranke. Če je imel prvostopenjski organ namen tožnikovo prošnjo zavrniti, ker meni, da tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, bi moral tožniku ob upoštevanju 9. člena ZUP dati možnost, da se pred izdajo akta izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2, 80.
mednarodna zaščita - zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se tožnik ne nahaja več v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, po presoji sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za upravni spor.
Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 točka IV. ZZK-1 člen 5.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - izvedba prevzema kmetije - vpis lastništva v zemljiško knjigo - učinkovanja vpisa pravic v zemljiško knjigo
ZZK-1 začetek učinkovanja vpisanih pravic in pravnih dejstev veže na dan, ko je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Tega dne je zato tudi izveden prevzem kmetije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnik v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da je bil v času oddaje prošnje zaposlen, ampak je zatrjeval, da je le prejemnik denarne socialne pomoči. Ker je s tem navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil.
ZUS-1 člen 5, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. ZSV člen 81, 85, 85/2.
izločitev organa - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prenos krajevne pristojnosti - pravni interes
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo takrat, če tako določa zakon. Sklep o zavrženju zahteve za izločitev centra za socialno delo in posredno s tem tudi uradnih oseb, je odločitev procesne narave in ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Tožena stranka bo lahko izločitev uradnih oseb uveljavljala z morebiti vloženim pravnim sredstvom zoper odločbo o vsebinski odločitvi centra za socialno delo v zvezi s sporno zadevo.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Dejanske ugotovitve v izpodbijani odločbi, da ne prejema veteranskega dodatka in da zaradi preseganja osnove za veteranski dodatek (497,15 EUR) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka, tožnik ne izpodbija. Ker torej niti ni sporno, da je podan takšen dejanski stan, ki ima po spremenjenih določbah ZVV za posledico, da se tožniku kot vojnemu veteranu več ne zagotavlja plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja - takšna pa je odločitev prvostopenjskega organa - je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje - uporabna površina - neto tlorisna površina
Pri razliki v kvadraturi med uporabno in neto tlorisno površino stanovanja oziroma dela stavbe gre za druge individualno odmerjene prostore, ki pripadajo stanovanju in ki jih kot takšnih po presoji sodišča ni mogoče obravnavati samostojno in tudi ne vrednotiti posebej, to je, ločeno od stanovanja, ki mu ti prostori pripadajo, kot je to storil pristojni organ v izpodbijani odločbi. Kot premoženje, ki se po 24. členu ZSVarPre ne upošteva, je namreč razumeti stanovanje kot celoto, vključno s pomožnimi prostori, medtem ko se v skladu z drugim odstavkom istega člena kot premoženje lahko upošteva le razlika v vrednosti, ki nastane v primeru, kadar je uporabna površina stanovanja prosilca večja od uporabne površine primernega stanovanja.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/2, 27. ZUJF člen 152, 152/5. Pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca
Organ za BPP je pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja, katerega vrednosti se ne šteje kot tožnikovo premoženje, upošteval (glede na podatke potrdila upravne enote) pet oseb, ki imajo na naslovu tožnikovega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo, zato je v skladu z določbo 14. člena Pravilnika o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem o površinskih normativih ter določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre štel, da je primerno stanovanje za tožnikovo družino s površino 150 m2. Navedeno površino je primerjal s površino tožnikovega stanovanja ter ugotovil presežek stanovanjske površine v izmeri 18,85 m2, ki ga je v skladu z zakonom štel kot tožnikovo premoženje, in katerega vrednost je ugotovil v višini 18.051,51 EUR (upoštevaje pri tem vrednost navedene stavbe v višini 323.394 EUR), ki presega premoženjski cenzus 13.780 EUR iz petega odstavka 152. člena ZUJF.
Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na hipoteko na predmetni nepremičnini. V določbah ZSVarPre, po katerih se ugotavlja finančni položaj prosilca, ni podlage za razlago, da se s hipoteko obremenjene nepremičnine ne upošteva kot premoženje prosilca ali da se s hipoteko obremenjeno nepremičnino kot premoženje prosilca upošteva drugače.
Po določbi drugega odstavka 47. člena ZGO-1 mora odgovorni vodja projekta vsako zaključeno sestavino projekta potrditi s svojo identifikacijsko številko in podpisom, s čimer jamči za kakovost obdelave celotnega projekta in za medsebojno usklajenost načrtov, ki sestavljajo projekt. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi izdelave projektne dokumentacije, kjer je bil pooblaščeni arhitekt, istočasno nastopal kot odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant arhitekture, nastopal pa je tudi kot direktor projektanta. V Kodeksu poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev (3. člen) je določeno, da morajo kodeks spoštovati vsi arhitekti, ne glede na statusno oziroma organizacijsko obliko, v kateri opravljajo dejavnost, po določbi 7. člena pa mora arhitekt pri opravljanju dejavnosti delovati v korist naročnika in po svojih najboljših močeh uresničevati njegove želje in potrebe, pri čemer pa mora upoštevati pravila stroke ter ne sme kršiti veljavnih predpisov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - načelo materialne resnice
Tožena stranka je pravilno presodila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z odškodninsko tožbo zoper zavarovalnico. Prireditelj (družba C d.o.o.) namreč na dan škodnega dogodka ni imel zavarovane dejavnosti organiziranje prireditev, kar je tožena stranka pravilno ugotovila po vpogledu v pravdni spis P 1295/2004.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - objektivni pogoj - namen osebnega stečaja - odpust obveznosti
Razumnost predloga osebnega stečaja je lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve BPP za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom BPP (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je tudi odločanje o odpustu obveznosti.
Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa. Slednje pomeni, da morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako iz načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti oziroma javnosti. Izvajalec javno zasebnega partnerstva mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, ki je celo po presoji organa zahtevala dodatno pojasnjevanje ter dopolnitev ponudb, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, ne predstavlja izbire izvajalca javno zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku. S takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Organ bi moral razpis razveljaviti in ga ponoviti ter pri tem določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku že po končanem postopku izbora, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je potrebno odpraviti.
Organ je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi. Zagrešil je kršitev pravil postopka, ko je kot razlog, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje narekoval sprejeto odločitev, upošteval razlog oziroma merilo, s katerim prej stranke niso bile seznanjene.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - družba z neomejeno odgovornostjo - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika
Z dohodnino je obdavčen tudi že pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika d.n.o., ki se na podlagi določb 94. člena ZGD-1 opravi na podlagi letnih računovodskih izkazov ob koncu vsakega poslovnega leta.
Glede na to, da se dohodek, ki je bil pripisan kapitalskemu deležu posameznega družbenika obdavči ob pripisu, pa se izplačilo deleža v dobičku družbenika, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža, in ki bi bil sicer obdavčen z davkom od dobička iz kapitala, skladno z 9. točko 95. člena ZDoh-2 šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala in torej za družbenika nima davčnih posledic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost prosilca
Iz izpodbijane odločbe niso razvidne nobene okoliščine, povezane z osebnostjo tožnika. Tako iz obrazložitve ni razvidno, ali se je tožnik v kazenskem postopku sposoben zagovarjati sam in braniti svoje interese v primerjavi z državnim tožilcem, ki je pravni strokovnjak. Razlogi izpodbijane odločbe so torej v tem pogledu bistveno pomanjkljivi, prav tako je bistveno pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, saj trditve tožene stranke, na katerih temelji izpodbijana odločitev, da se bo v kazenskem postopku moralo ugotavljati izjemno obsežno dejansko stanje, listine priloženega upravnega spisa ne podpirajo.
aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov - nakup kmetijske mehanizacije
Državnemu pravobranilstvu kot zastopniku javnega interesa je dana možnost, da sam vloži tožbo, če oceni, da je bil kršen zakon v škodo javnega interesa, brez da bi mu za to moralo biti podeljeno posebno pooblastilo vlade za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Na podlagi razlage določbe prvega odstavka 57. člena ZKme-1 je ugotoviti, da zakonski dejanski stan obsega dva sklopa ugotovitev. Pristojni organ mora, preden zahteva vračilo dodeljenih sredstev, ugotoviti, da je stranka predložila „napačno“ vlogo ali zahtevek, nato pa se opredeliti do tega, ali je bila vložitev napačne vloge ali zahtevka „namerna“ (torej da se je upravičenec zavedal, da je njegova vloga oziroma zahtevek napačen v smislu obveznosti, ki jih je bil dolžan izpolniti po Javnem razpisu oziroma odločbi o dodelitvi sredstev, pa je tak napačen zahtevek, z namenom, da pridobi sredstva, predložil organu).
Tožnik ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi dokazovala poslovno sodelovanje s podjetjem A. iz Lichtensteina, ki je izstavilo računa. Zgolj pavšalno zatrjevanje, da so s tem podjetjem sodelovali ter da je nastal posel projektiranja, pa ne zadosti za davčno priznavanje stroškov storitev posredovanja in sodelovanja za pridobitev posla projektiranja in izstavitev računov v znesku 1.500.000,00 EUR. Čim je pa tako, je pravilen tudi zaključek, da se odhodki po spornih računih davčno ne priznajo.
Zgolj na podlagi računov, na podlagi katerih je direktor uveljavljal povračilo stroškov goriva in ki jih je predložil tožnik, ni mogoče ugotoviti, ali so bila potovanja dejansko opravljena za službene potrebe. Ker računi niso listine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati namen potovanja, kraj potovanja oz. prvostopenjski organ ni mogel ugotoviti obsega službenih potovanj, oziroma, do kakšnih povračil je bil direktor upravičen, je odločitev, da se za navedena povračila dodatno obračunajo obveznosti od osebnih prejemkov pravilna.
Potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, vendar šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, zneska navadne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP v višjem deležu od tistega, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi. Ker prisilna poravnava v danem primeru ob izdaji odločbe še ni bila potrjena oz. zaključena, je bila tožniku pravilno naložena v plačilo celotna davčna obveznost.
Preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe (obvestila) glede na tretji odstavek 9. člena ZEN ni mogoč, ker v obrazložitvi obvestila namreč dejansko stanje v bistvenih točkah ni zadosti natančno opisano, prav tako dokazi na katere se opira, niso podani tako, da bi bil naveden (izpostavljen) točno določen pravno pomemben podatek, navedeni pa tudi niso razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogi, ki glede na navedeno dejansko stanje narekujejo vzpostavitev sporne spremembe v zemljiškem katastru. Če se pa odločbe ne da preizkusiti, je to absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP); taka ugotovitev pa narekuje ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega akta.