Preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe (obvestila) glede na tretji odstavek 9. člena ZEN ni mogoč, ker v obrazložitvi obvestila namreč dejansko stanje v bistvenih točkah ni zadosti natančno opisano, prav tako dokazi na katere se opira, niso podani tako, da bi bil naveden (izpostavljen) točno določen pravno pomemben podatek, navedeni pa tudi niso razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogi, ki glede na navedeno dejansko stanje narekujejo vzpostavitev sporne spremembe v zemljiškem katastru. Če se pa odločbe ne da preizkusiti, je to absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP); taka ugotovitev pa narekuje ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
Kolikor organ za BPP odločitev opira na dejstvo, da je tožnik na vprašanje v obrazcu, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, odgovoril z ne, je glede na okoliščine tega primera zaključiti, da ta odgovor pomeni navajanje neresničnih podatkov, preuranjen. Tožnik je namreč prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil tudi letno poročilo za leto 2012 družbe A., iz česar je sklepati, da je z njim želel dokazovati podatek, kot ga je navedel v prošnji. Organ za BPP bi moral tožnika pozvati k izjasnitvi v zvezi s predloženim dokazom, da bi ta lahko dal pravilen podatek o svojem premoženjskem stanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje - uporabna površina - neto tlorisna površina
Pri razliki v kvadraturi med uporabno in neto tlorisno površino stanovanja oziroma dela stavbe gre za druge individualno odmerjene prostore, ki pripadajo stanovanju in ki jih kot takšnih po presoji sodišča ni mogoče obravnavati samostojno in tudi ne vrednotiti posebej, to je, ločeno od stanovanja, ki mu ti prostori pripadajo, kot je to storil pristojni organ v izpodbijani odločbi. Kot premoženje, ki se po 24. členu ZSVarPre ne upošteva, je namreč razumeti stanovanje kot celoto, vključno s pomožnimi prostori, medtem ko se v skladu z drugim odstavkom istega člena kot premoženje lahko upošteva le razlika v vrednosti, ki nastane v primeru, kadar je uporabna površina stanovanja prosilca večja od uporabne površine primernega stanovanja.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/2, 27. ZUJF člen 152, 152/5. Pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca
Organ za BPP je pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja, katerega vrednosti se ne šteje kot tožnikovo premoženje, upošteval (glede na podatke potrdila upravne enote) pet oseb, ki imajo na naslovu tožnikovega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo, zato je v skladu z določbo 14. člena Pravilnika o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem o površinskih normativih ter določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre štel, da je primerno stanovanje za tožnikovo družino s površino 150 m2. Navedeno površino je primerjal s površino tožnikovega stanovanja ter ugotovil presežek stanovanjske površine v izmeri 18,85 m2, ki ga je v skladu z zakonom štel kot tožnikovo premoženje, in katerega vrednost je ugotovil v višini 18.051,51 EUR (upoštevaje pri tem vrednost navedene stavbe v višini 323.394 EUR), ki presega premoženjski cenzus 13.780 EUR iz petega odstavka 152. člena ZUJF.
Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na hipoteko na predmetni nepremičnini. V določbah ZSVarPre, po katerih se ugotavlja finančni položaj prosilca, ni podlage za razlago, da se s hipoteko obremenjene nepremičnine ne upošteva kot premoženje prosilca ali da se s hipoteko obremenjeno nepremičnino kot premoženje prosilca upošteva drugače.
ZVV člen 8, 9, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Ob tem, da dejansko stanje, t.j. da tožničini dohodki presegajo 497,15 EUR, ni sporno, kar pomeni, da tožnica ni prejemnica veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.
ZUJIK člen 114-120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11, 12, 13.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obseg sodne kontrole - strokovna komisija
V postopku se preverja izpolnitev zahtevanih kriterijev iz razpisnega postopka. Le na ta način je mogoče zagotoviti enakopravnost in transparentnost postopka, s tem pa tudi izbire posameznih programov. V pristojnosti strokovne komisije je, da ovrednoti projekte vseh prijavljenih na Javni razpis po vnaprej predpisanih kriterijih, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno. 13. člena Pravilnika, ki govori o obvestilu strankam, ni mogoče razumeti tako, da po pisnem obvestilu stranki o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter o predlogu strokovne komisije, ta še lahko dopolnjuje svojo vlogo. Stranka ima možnost, da se izjavi le o navedbah v samem obvestilu. Dopolnitev vloge na način, da bi ji prinesla večje število točk, pa ni dovoljena. Obravnavanje vloge tožnika na način, da bi po končanem ocenjevanju vlog s strani strokovne komisije svojo vlogo še lahko dopolnjeval, bi bilo v nasprotju z določili Javnega razpisa o dopolnjevanju vlog in bi lahko pomenilo neenakopravno obravnavanje drugih prijaviteljev na razpis in s tem kršitev 14. člena Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - predodelitev otroka
Tožena stranka ni dovolj utemeljila razlogov, ki se nanašajo na 24. člen ZBPP glede razumnosti pričetka postopka predodelitve otroka. Spisovno izkazana okoliščina suma storitve kaznivega dejanja (nasilje v družini in zanemarjanje otroka) s strani tožnika je po mnenju sodišča tako pomembna, da jo je treba pri presoji o (pre)dodelitvi otroka po razpadu življenjske skupnosti staršev upoštevati na podlagi ZZZDD.
divjad - najdba žive divjadi - zadrževanje divjadi v ujetništvu - dovoljenje za zadrževanje
V izpodbijani odločbi se ne upošteva, da sta vrani poškodovani in nesposobni za letenje, kar pomeni, da v naravnem okolju ne bi mogli preživeti. In ker je osnovni cilj varstva divjadi njena ohranitev in ne uničenje, se po presoji sodišča pokaže, da gre za okoliščino, ki jo je treba v konkretnem primeru upoštevati pri odločanju na podlagi določb ZDLov-1, še zlasti pa na podlagi določb 15. člena ZZZiv.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - objektivni pogoj - namen osebnega stečaja - odpust obveznosti
Razumnost predloga osebnega stečaja je lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve BPP za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom BPP (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je tudi odločanje o odpustu obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica, je mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek.
Po določbi drugega odstavka 47. člena ZGO-1 mora odgovorni vodja projekta vsako zaključeno sestavino projekta potrditi s svojo identifikacijsko številko in podpisom, s čimer jamči za kakovost obdelave celotnega projekta in za medsebojno usklajenost načrtov, ki sestavljajo projekt. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi izdelave projektne dokumentacije, kjer je bil pooblaščeni arhitekt, istočasno nastopal kot odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant arhitekture, nastopal pa je tudi kot direktor projektanta. V Kodeksu poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev (3. člen) je določeno, da morajo kodeks spoštovati vsi arhitekti, ne glede na statusno oziroma organizacijsko obliko, v kateri opravljajo dejavnost, po določbi 7. člena pa mora arhitekt pri opravljanju dejavnosti delovati v korist naročnika in po svojih najboljših močeh uresničevati njegove želje in potrebe, pri čemer pa mora upoštevati pravila stroke ter ne sme kršiti veljavnih predpisov.
dohodnina- dohodnina od dohodka iz kapitala - družba z neomejeno odgovornostjo - čista izguba - pripis dobička kapitalskemu deležu družbe
Družba z neomejeno odgovornostjo je sicer glede davka od dohodkov pravnih oseb izenačena z drugimi družbami po ZGD-1, pokrivanje „poslovne izgube“ pa je v tovrstni družbi glede na njeno naravo obravnavano drugače. V primerih, če je na koncu poslovnega leta ugotovljena čista izguba, se ta odpiše od posameznega kapitalskega deleža družbenika (95. člen ZDoh-2), kar obenem pomeni, da v tem letu ni osnove za obdavčitev dividende (pripisa), ker je ni. Na ta način pa se tudi ne more znižati že pretekli obračun (in plačilo) niti prenesti kot morebitno zmanjšanje osnove v naslednja leta.
Drugačna obdavčitev od tiste, ki velja za družbenike kapitalskih družb, je po oceni sodišča utemeljena v drugačnem položaju, ki ga imajo družbeniki osebnih družb glede uporabe oziroma razpolaganja z dobičkom družbe. S pripisom dobička se poveča kapitalski delež družbenika, kar pomeni, da družbenik lahko z njim razpolaga in ga v mejah, ki jih določa 96. člen ZGD-1.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - poseganje v pridobljene pravice
V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo na podlagi določbe 6. člena in 15. člena ZVV v povezavi z določbami 100. člena in 101. člena ZUJF ter v postopku, določenim z 231. členom ZUJF. Po slednjem se upravičencem, ki so na dan uveljavitve ZUJF upravičeni do pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu, ta pravica zagotavlja do 1. januarja 2013. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1. januarja 2013 ne pripada. Na tej podlagi je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo, potem, ko je ugotovil, da tožnik še ni dopolnil 55. let starosti in da ni trajno popolnoma nezmožen za delo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZUJF člen 152, 152/1. SVarPre člen 12, 12/1, 20, 20/1, 20/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči raziskuje dejansko stanje le v okviru navedb, podanih v prošnji, kar je storil tudi v obravnavanem primeru in v tem okviru tudi pravilno presodil, da tožnik finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje.
Tožnik se moti, ko meni, da bi moral organ pri izračunu višine lastnega dohodka njegove družine upoštevati kot odhodke oziroma odtegljaje kredite (ki jih oba z ženo plačujeta, kar je izkazano z bančnimi izpiski) in življenjske stroške (kot so to npr: stanovanjski stroški, elektrika, ipd.). Organ za BPP za to ni imel zakonske podlage.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZPDI člen 11a.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - komunikacija organa s stranko - tožba zaradi molka organa
Tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti zaradi vsakega ravnanja upravnih organov oziroma zaradi nestrinjanja z njegovimi stališči, ki jih izraža v komunikaciji s stranko, ampak le zoper upravni akt (odločbo, sklep), ki po svoji vsebini pomeni odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
Od tožnikove zahteve do vložitve tožbe v tem upravnem sporu predpisani roki niso mogli preteči (tudi če bi, pa tožnik ni izkazal ponovne zahteve za izdajo odločbe), zato je tožba zaradi molka v tem pogledu preuranjena in s tem nedopustna.
ZIKS-1 člen 206, 206/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 5, 5/2.
izvrševanje kazni zapora - posebej varovani oddelek - razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - enostopenjski postopek
Za obsojence, ki so nevarni, ker ogrožajo druge, je mogoče organizirati posebej varovan oddelek v okviru zavoda; v ta oddelek razvršča nevarne obsojence upravnik zavoda s soglasjem direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. O razvrstitvi obsojenca v posebej varovan oddelek se odloča po uradni dolžnosti. Pritožba zoper odločbo o razvrstitvi v posebej varovan oddelek ni dopustna, ker Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij z izdajo predpisanega predhodnega soglasja sodeluje že pri sprejemu same odločitve.