brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - prihranki - načelo zaslišanja stranke
Toženka je svojo odločitev oprla na podatek, ki ga je pridobila od A. d. d. in ki po mnenju toženke pomeni, da ima tožnikova zakonita zastopnica prihranke. Gre torej za podatek, iz katerega naj bi izhajalo drugačno premoženjsko stanje od premoženjskega stanja, kot ga je navedla tožnikova zakonita zastopnica v vlogi. Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa ne izhaja, da bi s tem podatkom seznanila tudi tožnika oz. njegovo zakonito zastopnico in mu omogočila, da se o njem izjavi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Tožnik v tožbi ugotovitvi, da je bilo o njegovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, IV U 106/2012 z dne 18. 9. 2012 že odločeno z odločbo št. Bpp 197/2012-2 z dne 5. 12. 2012, ne ugovarja. Razlogi, ki jih navaja v tožbi, pa se ne nanašajo na izpodbijani sklep, temveč na odločitev o zavrnitvi dodelitve BPP za postopek zoper odločitve pravdnega in izvršilnega sodišča.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj - zavrženje ponovne vloge
V zadevi ni sporno, saj tožnik tega ne prereka, da mu je toženka zaradi navajanja neresničnih podatkov dne 20. 9. 2013 izdala zavrnilno odločbo Bpp 1537/2013, ki je po podatkih vpisnika tega sodišča postala pravnomočna dne 11. 12. 2013. V njej je med drugim odločila, da tožnik šest mesecev od 20. 9. 2013 ne more ponovno zaprositi za BPP. Prav tako tožnik ne prereka ugotovitvi toženke, da je bila v izreku izpodbijanega sklepa navedena prošnja za BPP vložena dne 30. 9. 2013, torej v času, ko je zanjo veljala navedena prepoved.
vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu - pogoji za vpis v imenik
Katera so rudarska dela in kateri projekti se štejejo za rudarske projekte opredeljuje 2. člen ZRud-1, vendar iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj se dela, ki izhajajo iz podjemne pogodbe, ne štejejo med storitve tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov oziroma njihovega revidiranja. Izpodbijana odločba je zato v bistvenih elementih ostala neobrazložena, kar pomeni, da je ni mogoče preizkusiti.
V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je carinski organ pravilno ravnal, ko je od tožnika naknadno zahteval predložitev pooblastila. V skladu z četrtim odstavkom 5. člena CZS mora zastopnik izjaviti, da nastopa v imenu zastopane osebe in pojasniti ali gre za neposredno ali posredno zastopanje ter mora biti pooblaščen, da nastopa kot zastopnik. Oseba, ki ne izjavi, da nastopa v tujem imenu ali za tuj račun, ali ki izjavi, da nastopa v tujem imenu in za tuj račun pa ni pooblaščena, se šteje, da nastopa v svojem imenu in za svoj račun.
Tožnik je bil preko sistema obveščanja tudi obveščen, da mora urediti ustrezen instrument zavarovanja, vendar tega ni storil. Ker tožnik za predmetne keramične ploščice iz Ljudske republike Kitajske kljub pozivu carinskega organa ni predložil ustreznega instrumenta zavarovanja za zavarovanje morebitnega carinskega dolga, predmetno blago formalno ni bilo prepuščeno v prost promet, saj pogoji za vnos blaga niso bili izpolnjeni.
ZGO-1 člen 45, 47, 88, 110, 110/2, 137, 138, 139. ZUS-1 člen 20, 20/3.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - kršitev kodeksa - odgovornost za kršitev - ravnanje iz malomarnosti - tožbena novota
Ker je Inženirska zbornica Slovenije poklicna organizacija inženirjev in geodetov, med njimi pooblaščenih inženirjev, je jasno, da so tudi člani disciplinske komisije in disciplinskega sodišča osebe s strokovnim znanjem na omenjenih področjih. Zato sodišče ne dvomi, da sta imela organa obeh stopenj ustrezno znanje za primerjavo med deli, prikazanimi v PID, in tistimi, predvidenimi v PGD, na katera se je nanašalo tudi gradbeno dovoljenja za bencinski servis.
Tožnik v celotnem upravnem postopku ni oporekal dejanskemu stanju kršitve, kot je bila opisana v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in nato tudi v izpodbijani odločbi (tožnik ne trdi, da se izpodbijani sklep v tem pogledu razlikuje od zahteve), niti ni tega storil v pritožbi. Ker ni nasprotoval ugotovitvam glede nastalih sprememb pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, niti temu, da pomenijo spremembo lokacijskih in drugih pogojev iz gradbenega dovoljenja, posledično v upravnem sporu ni mogoče upoštevati niti dokazil, navedenih v tožbi – drugostopenjske odločbe z dne 21. 3. 2013 in uporabnega dovoljenja z dne 10. 5. 2013, izdanih po zaključku obravnavane zadeve na prvi stopnji.
Tožnik izpodbijanemu sklepu očita, da krivda ni obrazložena. Sodišče se s tem ne strinja, saj je organ povzel del 13. člena disciplinskega pravilnika, v katerem je definirana nezavedna malomarnost, ter na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v obrazložitvi navedel, da je tožnik nepremišljeno in nepreudarno sopodpisal tekst izjave v vodilni mapi PID iz oktobra 2011.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - sprememba objektov
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil objekt, v katerem se nahaja tožnikov poslovni prostor, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 15. 1. 1997 in dopolnilnega gradbenega dovoljenja z dne 8. 4. 1999, in da je bilo za objekt, zgrajen na njuni podlagi, izdano uporabno dovoljenje z dne 15. 10. 2004. To pomeni, da tožnik s sklicevanjem na omenjeni gradbeni dovoljenji ni mogel zahtevati izdaje novega uporabnega dovoljenja, ampak bi moral zaradi gradbenih del, zaradi katerih je menil, da potrebuje novo uporabno dovoljenje, pred tem pridobiti gradbeno dovoljenje. Kot ugotavlja prvostopenjski organ, tožnik pa tega ne izpodbija, tega dovoljenja ni pridobil.
ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - nemožnost udeležbe v postopku - prepozen predlog za obnovo postopka
V konkretnem primeru je tožnica predlagala je obnovo inšpekcijskega postopka na podlagi 9. točka 260 člena ZUP, ki se je končal s sklepom o ustavitvi postopka. S sklepom o ustavitvi postopka ne more biti poseženo v tožničine pravice, saj se z njim ne odloča o nobenih pravicah in dolžnostih.
U
veljavljanje obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP je mogoče le v predpisanem roku. Iz četrtega odstavku 263. člena ZUP izhaja, da se po preteku treh let od dokončnosti odločb obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Tožničin predlog za obnovo postopka, ki ga je prvostopenjski organ prejel 10. 12. 2010 in ki se nanaša na sklep o ustavitvi postopka z dne 13. 3. 1998, v navedenem roku ni bil podan. To pa so razlogi, zaradi katerih je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela - najemna pogodba
Glede na besedilo 175.a člena SZ-1 je prvo pomembno vprašanje za odločitev v tej zadevi, ali je tožnik na dan uveljavitve SZ bil imetnik stanovanjske pravice oziroma ali je imel pravico začasne uporabe na predmetnem hišniškem stanovanju. Naslednji pomembni vprašanji pa sta, ali je na dan uveljavitve SZ v tem stanovanju prebival ter opravljal hišniška dela, povezana s stavbo. Po 3. členu SZ-1B prejšnji imetnik dokazuje svojo upravičenost do reševanja stanovanjskega vprašanja po tem zakonu s predložitvijo dokumenta, s katerim mu je bilo hišniško stanovanje dodeljeno pred letom 1991 ter pogodbo o delu, ki dokazuje opravljanje hišniških ali sorodnih del za večstanovanjsko stavbo.
V konkretnem primeru se tožnik opira na dvoje okoliščin, zaradi katerih prosi za dovolitev zadrževanja, in sicer zaradi nespremenjenih oziroma slabih razmer za bivanje na Kosovu, kjer naj bi bilo njegovo življenje ogroženo, če bi se moral tja vrniti in zaradi tega, ker nima listin, s katerimi bi se lahko vrnil. Glede prvega razloga sta organa obeh stopenj pojasnila, da je tožnik državljan Srbije, saj je vpisan v rojstno matično knjigo Srbije, poleg tega pa se je tožnik tudi sam izkazal za državljana Srbije s potrdilom o državljanstvu. Republike Kosovo v času njegovega rojstva sploh še ni bilo. Prav tako je organ prve stopnje pridobil pozitiven odgovor Republike Srbije glede dejstva, ali bi tožniku izdali potni list in ali zanj obstaja obveznost sprejema. Republika Srbija je z dokumentom odgovorila, da v zvezi z zahtevo za sprejem tožnika za Srbijo obstaja obveznost njegovega sprejema ter da mu bodo za sprejem pristojni organi izdali potni list.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Ker je C.C. umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina nanjo ni prešlo. C.C. torej ni mogla dedovati premoženja, vrnjenega v postopku denacionalizacije in z njim tudi ne razpolagati, zato dedujejo po vstopni pravici njeni zakoniti dediči, to pa je v obravnavanem primeru tožnik. Zato je tožnik kot dedič tudi naveden v sklepu o dedovanju, ki je podlaga za odmero davka v obravnavanem primeru.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - skupna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Tožnica v postavljenem roku pomanjkljivosti ni odpravila in ni vložila samostojne vloge s tožbo, zato ji sodišče ni moglo poslati plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji. Ker je plačilo sodne takse za tožbo oziroma za postopek predpostavka za vodenje postopka, saj se v primeru neplačane sodne takse šteje, da je vloga umaknjena, pomeni, da zadeve v obravnavanem primeru ni mogoče obravnavati.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 13, 38, 38/1, 38/1-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade
Pri odmeri nagrade je tožeča stranka pravilno upoštevala prvo alineo prvega odstavka 38. člena ZOdvT in 13. člen tega zakona in tožniku odmerila nagrado za povprečni primer v srednji vrednosti nagrade v razponu.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prihranki - dokazno breme
Tožnica ni uspela skladno z obrnjenim dokaznim bremenom prepričljivo dokazati, da prihranki na varčevalnem računu dejansko izvirajo iz privarčevanega denarja celotne družine, ter da gre pri teh prihrankih za denarna darila sinu.
V davčnem postopku je možna izvedba tudi drugih dokazov, ne le listinskih. Vendar pa ima, glede na določbe 77. člena ZDavP-2 pri dokazovanju pisna (listinska) dokumentacija prednost pred drugimi dokaznimi sredstvi. Povedano drugače to pomeni, da se druga dokazna sredstva uporabijo takrat, kadar dokazovanje z listinami ni mogoče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Pogoj iz prvega odstavka 22. člena ZBPP po katerem se izjemna BPP dodeli, če premoženje prosilke in premoženje njene družine ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (265,22 EUR), je prisilne (kogentne) narave in ga je zato pristojni organ dolžan upoštevati pri odločanju. Tožnica zato ne more uspešno uveljavljati, da se ji BPP odobri kljub temu, da navedenega pogoja ne izpolnjuje.
ZTuj-2 člen 124, 124/1, 124/1-2, 127/8, 128, 128/1, 128/1-7. URS člen 15, 15/3. EKČP člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član - prošnja slovenskega državljana za dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana - izrek odločbe - izvrševanje kaznivih dejanj - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti
Glede na določbo osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 in dejstvo, da je prošnjo za izdajo začasnega dovoljenja vložila toženka kot slovenska državljanka in ne tuj državljan, bi moral prvostopenjski organ v izreku odločiti o prošnji tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana, ne pa da je odločil o prošnji tujega državljana - družinskega člana tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
Toženka je v zadostni meri ugotovila sum, da bo prebivanje tožnika povezano z izvrševanjem drugih kaznivih dejanj. Pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 124. člena ZTuj-2 je torej izkazan. Vendar pa toženka na tej podlagi ni presodila skladnosti posega v tožničino pravico do družinskega življenja, ki ga predstavlja izdaja negativne odločbe, z načelom sorazmernosti.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - posplošena tržna vrednost nepremičnin
Pri odmeri davka so bili upoštevani podatki, kakršne je vseboval register nepremičnin, in sicer tako tisti, ki se nanašajo na lastništvo nepremičnin kot tudi tisti, ki se nanašajo na (posplošeno tržno) vrednost nepremičnin in njihovo rabo. Tega, da bi bil pri odmeri uporabljeni drugi oziroma drugačni podatki od tistih, ki jih je vseboval register nepremičnin na dan 1. junija 2012 in s tem „na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil ta zakon (ZUJF) uveljavljen“, tožnik tudi ne trdi.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - veljavna potna listina - zdravstveno zavarovanje - pravica do izobraževanja
Tujec, ki želi prebivati v RS, mora med drugim imeti potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v RS, in tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za izdajo potne listine pa je stvar drugega postopka, ne postopka izdaje dovoljenja za začasno prebivanje.
Iz dokumentacije upravne zadeve in iz same tožbe je razvidno, da tožnica osnovno šolo obiskuje, in ji torej pravica do izobraževanja ni kršena, sicer pa to niti ni stvar tega postopka.
Ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tak preizkus omogoča.
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu (strokovnemu) organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izrek odločbe - preganjanje - narodnost - informacije o stanju v izvorni državi - tožbena novota - zavrnitev služenja vojaškega roka - vpoklic - verodostojnost prosilca - načelo zaslišanja stranke
Toženka je pravilno vodila enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite in ji tako ni bilo treba posebej zavrniti prošnje za priznanje statusa begunca. Zaradi izreka, kot ga ima izpodbijana odločba, tožniku ni onemogočena tožba le zoper tisti del odločbe, s katerim se ne strinja.
Glede tožnikovih navedb o preganjanju zaradi narodnosti sodišče meni, da ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bi nekdo lahko bil podvržen preganjanju zato, ker je določene narodnosti, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja konkretno izkazana. Prosilec mora torej navesti konkretne okoliščine, ki realno in individualno utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem, oziroma konkreten dogodek, ki se mu je zgodil prav zaradi tega, ker je določene narodnosti.
Razlog za priznanje statusa begunca je podan, če nekomu grozi pregon zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo tudi kazniva dejanja. Vendar se je v konkretnem primeru toženka postavila na stališče, da zaradi kontradiktornosti ne sledi tožnikovim navedbam, da je sploh dobil vpoklic, da se mora javiti v vojsko, in iz tega razloga tožniku ni priznala statusa begunca. Pri tem je dovolj podrobno pojasnila, zakaj ni mogla slediti tožnikovim navedbam o vpoklicu v vojsko, in po mnenju sodišča tudi upoštevala vse vidike ocene verodostojnosti.
Toženka vseh svojih zaključkov sicer tožniku ni posebej predočila pred izdajo izpodbijane odločbe, vendar zaradi tega še ne gre za kršitev 9. člena ZUP. Tožnik, ki je pred izdajo odločbe podal prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, je bil na osebnem razgovoru in mu je torej bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ugotovitve, za katere tožnik v tožbi navaja, da z njimi ni bil soočen, pa so stvar dokazne ocene, ki jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi.