V konkretnem primeru se tožnik opira na dvoje okoliščin, zaradi katerih prosi za dovolitev zadrževanja, in sicer zaradi nespremenjenih oziroma slabih razmer za bivanje na Kosovu, kjer naj bi bilo njegovo življenje ogroženo, če bi se moral tja vrniti in zaradi tega, ker nima listin, s katerimi bi se lahko vrnil. Glede prvega razloga sta organa obeh stopenj pojasnila, da je tožnik državljan Srbije, saj je vpisan v rojstno matično knjigo Srbije, poleg tega pa se je tožnik tudi sam izkazal za državljana Srbije s potrdilom o državljanstvu. Republike Kosovo v času njegovega rojstva sploh še ni bilo. Prav tako je organ prve stopnje pridobil pozitiven odgovor Republike Srbije glede dejstva, ali bi tožniku izdali potni list in ali zanj obstaja obveznost sprejema. Republika Srbija je z dokumentom odgovorila, da v zvezi z zahtevo za sprejem tožnika za Srbijo obstaja obveznost njegovega sprejema ter da mu bodo za sprejem pristojni organi izdali potni list.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Ker je C.C. umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina nanjo ni prešlo. C.C. torej ni mogla dedovati premoženja, vrnjenega v postopku denacionalizacije in z njim tudi ne razpolagati, zato dedujejo po vstopni pravici njeni zakoniti dediči, to pa je v obravnavanem primeru tožnik. Zato je tožnik kot dedič tudi naveden v sklepu o dedovanju, ki je podlaga za odmero davka v obravnavanem primeru.
električna energija iz obnovljivih virov energije - deklaracija za proizvodno napravo - odvzem deklaracije za proizvodno napravo - neobratovanje naprave za proizvodnjo električne energije - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja stranke
V obravnavanem primeru bi bilo potrebno preveriti dejansko stanje glede naprave in njenega obratovanja, saj zgolj na podlagi obvestila, iz katerega izhaja, da tožnik prvostopenjski organ obvešča o začasni ustavitvi naprave in iz njega ni niti jasno razvidno, da naprava ne obratuje, ni mogoče odločiti o odvzemu deklaracije za proizvodno napravo.
zaposlovanje invalidov - kvota - nadomestna izpolnitev kvote prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pogodba o poslovnem sodelovanju - nadzor izpolnjevanja kvote
Tožnik z navedbami, s katerimi enako kot v pritožbi ugovarja, da sedemdnevni rok za predložitev napovedi ne more biti prekluziven in da število invalidov ni bilo pravilno upoštevano, ne more izpodbiti ugotovitev postopka. Za naložitev obveznosti ni ključno, da tožnik podatkov oz. napovedi ni posredoval v sedemdnevnem roku, temveč da gre za ravnanje tožnika glede napovedi o nadomestnem izpolnjevanju kvote preko pogodbe z invalidskima podjetjema A d.o.o. in B d.o.o., kjer predmet pogodbe ni izhajal iz dejavnosti obeh invalidskih podjetij.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prihranki - dokazno breme
Tožnica ni uspela skladno z obrnjenim dokaznim bremenom prepričljivo dokazati, da prihranki na varčevalnem računu dejansko izvirajo iz privarčevanega denarja celotne družine, ter da gre pri teh prihrankih za denarna darila sinu.
V davčnem postopku je možna izvedba tudi drugih dokazov, ne le listinskih. Vendar pa ima, glede na določbe 77. člena ZDavP-2 pri dokazovanju pisna (listinska) dokumentacija prednost pred drugimi dokaznimi sredstvi. Povedano drugače to pomeni, da se druga dokazna sredstva uporabijo takrat, kadar dokazovanje z listinami ni mogoče.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - veljavna potna listina - zdravstveno zavarovanje - pravica do izobraževanja
Tujec, ki želi prebivati v RS, mora med drugim imeti potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v RS, in tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za izdajo potne listine pa je stvar drugega postopka, ne postopka izdaje dovoljenja za začasno prebivanje.
Iz dokumentacije upravne zadeve in iz same tožbe je razvidno, da tožnica osnovno šolo obiskuje, in ji torej pravica do izobraževanja ni kršena, sicer pa to niti ni stvar tega postopka.
ZUP člen 4, 214, 214/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 224, 226, 227.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - načelo enakosti pred zakonom - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednje se v danem primeru ni zgodilo, kar onemogoča tudi sodišču, da bi pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe lahko v celoti preverilo. Iz skope obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja ugotovitev dejanskih in pravnih okoliščin, ki so narekovale uporabo 12. točke Javnega razpisa oziroma obrazložitve, kako je potrebno omenjeno določilo uporabiti na konkreten primer. Obrazložitev, ki jo je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, ne zadostuje, saj se presoja zgolj pravilnost in zakonitost tistega, kar je zapisano v odločbi oziroma sklepu, kar velja tako glede izreka kot same obrazložitve. Na omenjeni način se morebitna nepravilnost iz izpodbijanega sklepa ne da sanirati.
davek o dohodkov pravnih oseb - nakup poslovnega deleža - posojilo - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka
Če je edini razlog za sklenitev pravnega posla izogibanje davčnim obveznostim, potem tak pravni posel nima dopustne podlage, saj nasprotuje davčnim predpisom, ki so prisilne narave. Zato je tak pravni posel na podlagi tretjega odstavka 39. člena OZ ničen in kot takšen davčno neupošteven.
ZVV člen 6, 6/1, 8, 9. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pridobljene pravice
Ker dejansko stanje (to je, da tožnikovi dohodki presegajo 497,15 EUR), ni sporno, kar pomeni, da tožnik ni prejemnik veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV. Glede na določbe ZUJF in ZVV je zaključiti, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - vložitev zahtevka - materialni prekluzivni rok - zavrnitev zahtevka - napačna uporaba materialnega prava
V konkretni zadevi je tožnik uveljavljal vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, na podlagi v relevantnem obdobju veljavnega dvajsetega odstavka 54. člena ZTro. Iz 54. člena ZTro med drugim izhaja, da podrobnejši način vračila trošarine in rok za predložitev zahtevka predpiše minister, pristojen za finance. Na tej podlagi je Minister za finance izdal Pravilnik o načinu vračila trošarine za komercialni namen , ki v drugem odstavku 6. člena določa, da upravičenec vloži zahtevek do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Navedena določba podzakonskega akta, torej Pravilnika, je jasna. Vendar pa iz navedene določbe ne izhaja, da je pravico do vračila trošarine mogoče uveljavljati le v predpisanem roku. Slednje tudi ni določeno v zakonu, torej ZTro. Iz v spornem obdobju veljavnega ZTro ne izhaja, da se pravica do vračila trošarine, če ni uveljavljana na predpisan način in v roku, izgubi. Ker torej izguba pravice do trošarine v ZTro ni urejena in ker ZTro tudi nima določb, da jo je treba uveljavljati v predpisanih rokih, po presoji sodišča ne obstoja zakonska podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka za vračilo obravnavane trošarine. ZTro kot materialno pravo je bil torej zmotno uporabljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - sodna poravnava
Subjektivno mnenje tožnika o odvetnikovem delu ne pomeni, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, kar so zakonski razlogi za izpodbijanje sodne poravnave. Poleg tega pa tožnik v tožbi navaja, da je poglavitni in glavni razlog za razveljavitev sodne poravnave njeno neupoštevanje s strani B.B. S takimi trditvami pa meri na izvršljivost poravnave, ne pa na napake pri njeni sklenitvi zaradi katerih bi jo bilo mogoče izpodbijati. Pričakovanja tožnika, da bi s pravnimi sredstvi zoper sklenjeno poravnavo uspel, so tako v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Takšna zadeva pa je se v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP šteje za očitno nerazumno.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev ovire z nekategorizirane ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker v postopku ni bilo vsaj z verjetnostjo izkazano, da se ovira nahaja (oziroma se je nahajala) na parceli 713, je odločitev sprejeta preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
EZ člen 59, 59/1, 59/3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 903/3, 110, 110/1. ZUP člen 189, 189/1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - javna korist - nujnost in sorazmernost - dokaz z izvedencem
V primeru, da prostorskega akta ni, mora po ustaljeni upravno sodni praksi upravni organ v ugotovitvenem postopku ugotoviti obstoj javne koristi, tako kot mu nalagajo določbe ZUreP-1, kar je tudi storil.
Tožnica bi morala za svoje trditve predložiti strokovno podkrepljene dokaze, da bi lahko vzbudila dvom v s strani predlagatelja predloženi strokovni mnenji. Šele v takem primeru bi prišla v poštev morebitna izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve.
ZEN člen 11. ZUP člen 43, 260, 260-9, 261, 261/1, 267, 267/1.
evidentiranje urejene meje - obnova postopka - stranka postopka - pravni interes
Glede na določbo 11. člena ZEN tožnica kot lastnica parcele 146/1, ne izkazuje statusa stranke. Meja v spornem postopku se je urejala med parcelami 814 ter 136/1 in 136/2, tožnica kot lastnica parcele 146/1 pa ni zemljiškoknjižna lastnica parcele, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu meji ali se dotika meje, ki se je urejala v postopku urejanja meje ter tudi ni imetnica služnostne pravice ali stavbne pravice. Status zemljiškoknjižne lastnice parcele 146/1 tožnici tudi ne daje položaja stranskega udeleženca v spornem postopku. Urejena meja med parcelo 814 ter parcelama 136/1 in 136/2, ki je bila predmet urejanja v postopku, ne more vplivati (in ne vpliva) na potek katastrske meje med parcelo 146/1 in cesto - parc. št. 814.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - sodni postopek ureditve meje - sodna poravnava
Prvostopenjski organ bi moral, ker je bila meja med parcelama 1272/14 in 1273/1 urejena s sodno poravnavo, pravnomočno 13. 7. 2012, elaborat, pridružen zahtevi za evidentiranje, v tem delu zavreči, ker pa tega ni storil, je njegovo napako pravilno s sklepom o zavrženju popravil drugostopenjski organ. Posledično pa je to pomenilo evidentiranje meje na podlagi poravnave v obsegu dogovora strank.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - rok
Sprememba je nastopila znotraj okvirja obdobja (23. 1. 2009 – 23. 1. 2013), v katerem je za organ za BPP obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do BPP. Organ za BPP je v obravnavani zadevi kršil določbo 49. člena ZBPP, ker je ugotavljal tožničino premoženjsko stanje v zadnjih treh mesecih od izdaje izpodbijane odločbe, kar je izven z zakonom določenega preizkusnega obdobja štirih let.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Iz določb ZBPP ne izhaja, da bi bilo vlaganje revizije izključeno iz presoje, ki jo zahteva ZBPP. Organ za BPP je presojo objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, v zvezi z vloženo prošnjo pravilno opravil, in na podlagi preizkusa obeh sodb ugotovil, da revizija zoper drugostopno odločbo verjetno ne bi bila uspešna.
trošarina - plačilo trošarine - nezakonita proizvodnja alkoholnih pijač - nezakonita proizvodnja trošarinskih izdelkov
Obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo, kamor se med drugim šteje vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja, s tem pa nastane obveznost, da v zakonsko določenem roku obračuna in plača trošarino. Ker tožnik ni tako ravnal, je prišlo do nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov.