davek na dediščine in darila - davčna osnova - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Ker je C.C. umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina nanjo ni prešlo. C.C. torej ni mogla dedovati premoženja, vrnjenega v postopku denacionalizacije in z njim tudi ne razpolagati, zato dedujejo po vstopni pravici njeni zakoniti dediči, to pa je v obravnavanem primeru tožnik. Zato je tožnik kot dedič tudi naveden v sklepu o dedovanju, ki je podlaga za odmero davka v obravnavanem primeru.
ZTuj-2 člen 124, 124/1, 124/1-2, 127/8, 128, 128/1, 128/1-7. URS člen 15, 15/3. EKČP člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član - prošnja slovenskega državljana za dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana - izrek odločbe - izvrševanje kaznivih dejanj - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti
Glede na določbo osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 in dejstvo, da je prošnjo za izdajo začasnega dovoljenja vložila toženka kot slovenska državljanka in ne tuj državljan, bi moral prvostopenjski organ v izreku odločiti o prošnji tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana, ne pa da je odločil o prošnji tujega državljana - družinskega člana tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
Toženka je v zadostni meri ugotovila sum, da bo prebivanje tožnika povezano z izvrševanjem drugih kaznivih dejanj. Pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 124. člena ZTuj-2 je torej izkazan. Vendar pa toženka na tej podlagi ni presodila skladnosti posega v tožničino pravico do družinskega življenja, ki ga predstavlja izdaja negativne odločbe, z načelom sorazmernosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Pogoj iz prvega odstavka 22. člena ZBPP po katerem se izjemna BPP dodeli, če premoženje prosilke in premoženje njene družine ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (265,22 EUR), je prisilne (kogentne) narave in ga je zato pristojni organ dolžan upoštevati pri odločanju. Tožnica zato ne more uspešno uveljavljati, da se ji BPP odobri kljub temu, da navedenega pogoja ne izpolnjuje.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine ob pridobitvi
Ugotovljena tržna vrednost zemljišča v času odtujitve, korigirana z indeksom gibanja prodajnih cen, ne dokazuje primerljive tržne cene zemljišča v času njegove pridobitve.
Vrednotenje zemljišča je bilo opravljeno po metodi primerljivih prodaj. Iz cenilnega poročila sledi ugotovitev, da sta komunalna opremljenost ocenjevane in komunalna opremljenost primerljive nepremičnine enaki, čemur tožnik ne ugovarja. Z navedbami, ki se nanašajo na stopnjo komunalne opremljenosti zemljišča v času pridobitve tožnik zato ne more biti uspešen. Davčni organ komunalno neopremljenost zemljišča ob pridobitvi navaja (le) kot enega od razlogov, zaradi katerih ne sledi napovedani vrednosti zemljišča ob pridobitvi in predloženemu dokazilu.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - posplošena tržna vrednost nepremičnin
Pri odmeri davka so bili upoštevani podatki, kakršne je vseboval register nepremičnin, in sicer tako tisti, ki se nanašajo na lastništvo nepremičnin kot tudi tisti, ki se nanašajo na (posplošeno tržno) vrednost nepremičnin in njihovo rabo. Tega, da bi bil pri odmeri uporabljeni drugi oziroma drugačni podatki od tistih, ki jih je vseboval register nepremičnin na dan 1. junija 2012 in s tem „na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil ta zakon (ZUJF) uveljavljen“, tožnik tudi ne trdi.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prihranki - dokazno breme
Tožnica ni uspela skladno z obrnjenim dokaznim bremenom prepričljivo dokazati, da prihranki na varčevalnem računu dejansko izvirajo iz privarčevanega denarja celotne družine, ter da gre pri teh prihrankih za denarna darila sinu.
V davčnem postopku je možna izvedba tudi drugih dokazov, ne le listinskih. Vendar pa ima, glede na določbe 77. člena ZDavP-2 pri dokazovanju pisna (listinska) dokumentacija prednost pred drugimi dokaznimi sredstvi. Povedano drugače to pomeni, da se druga dokazna sredstva uporabijo takrat, kadar dokazovanje z listinami ni mogoče.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - skupna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Tožnica v postavljenem roku pomanjkljivosti ni odpravila in ni vložila samostojne vloge s tožbo, zato ji sodišče ni moglo poslati plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji. Ker je plačilo sodne takse za tožbo oziroma za postopek predpostavka za vodenje postopka, saj se v primeru neplačane sodne takse šteje, da je vloga umaknjena, pomeni, da zadeve v obravnavanem primeru ni mogoče obravnavati.
ZUP člen 4, 214, 214/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 224, 226, 227.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - načelo enakosti pred zakonom - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednje se v danem primeru ni zgodilo, kar onemogoča tudi sodišču, da bi pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe lahko v celoti preverilo. Iz skope obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja ugotovitev dejanskih in pravnih okoliščin, ki so narekovale uporabo 12. točke Javnega razpisa oziroma obrazložitve, kako je potrebno omenjeno določilo uporabiti na konkreten primer. Obrazložitev, ki jo je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, ne zadostuje, saj se presoja zgolj pravilnost in zakonitost tistega, kar je zapisano v odločbi oziroma sklepu, kar velja tako glede izreka kot same obrazložitve. Na omenjeni način se morebitna nepravilnost iz izpodbijanega sklepa ne da sanirati.
zaposlovanje invalidov - kvota - nadomestna izpolnitev kvote prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pogodba o poslovnem sodelovanju - nadzor izpolnjevanja kvote
Tožnik z navedbami, s katerimi enako kot v pritožbi ugovarja, da sedemdnevni rok za predložitev napovedi ne more biti prekluziven in da število invalidov ni bilo pravilno upoštevano, ne more izpodbiti ugotovitev postopka. Za naložitev obveznosti ni ključno, da tožnik podatkov oz. napovedi ni posredoval v sedemdnevnem roku, temveč da gre za ravnanje tožnika glede napovedi o nadomestnem izpolnjevanju kvote preko pogodbe z invalidskima podjetjema A d.o.o. in B d.o.o., kjer predmet pogodbe ni izhajal iz dejavnosti obeh invalidskih podjetij.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno ocenil, da tožba zoper izpodbijano odločbo z dne 16. 7. 2013 nima verjetnih izgledov za uspeh. Svojo presojo, da navedene odločbe ni razumno izpodbijati s tožbo, je podprl še z dejstvom, da je to sodišče s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013. Na tej podlagi je lahko utemeljeno sklepal, da tudi tožba zoper nadaljnjo odločitev (tj. Odločbo št. Bpp 118/2013 z dne 16. 7. 2013), izdano v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
Na podlagi 2. točke 46. člena ZDDV-1, veljavne v relevantnem obdobju, je plačila DDV oproščena dobava novih prevoznih sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Republike Slovenije v drugo državo članico, če se opravi davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj Skupnosti niso predmet DDV ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec. V predmetni zadevi pa je tožnik tisti, ki je uveljavljal oprostitev plačila DDV, torej davčno ugodnost in je tako na njegovi strani dokazno breme. Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za uveljavljanje oprostitve plačila DDV. Ker so oprostitve plačila DDV davčne ugodnosti, jih je potrebno, glede na ustaljeno sodno prakso, tolmačiti ozko (restriktivno).
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Iz določb ZBPP ne izhaja, da bi bilo vlaganje revizije izključeno iz presoje, ki jo zahteva ZBPP. Organ za BPP je presojo objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, v zvezi z vloženo prošnjo pravilno opravil, in na podlagi preizkusa obeh sodb ugotovil, da revizija zoper drugostopno odločbo verjetno ne bi bila uspešna.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - vložitev zahtevka - materialni prekluzivni rok - zavrnitev zahtevka - napačna uporaba materialnega prava
V konkretni zadevi je tožnik uveljavljal vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, na podlagi v relevantnem obdobju veljavnega dvajsetega odstavka 54. člena ZTro. Iz 54. člena ZTro med drugim izhaja, da podrobnejši način vračila trošarine in rok za predložitev zahtevka predpiše minister, pristojen za finance. Na tej podlagi je Minister za finance izdal Pravilnik o načinu vračila trošarine za komercialni namen , ki v drugem odstavku 6. člena določa, da upravičenec vloži zahtevek do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Navedena določba podzakonskega akta, torej Pravilnika, je jasna. Vendar pa iz navedene določbe ne izhaja, da je pravico do vračila trošarine mogoče uveljavljati le v predpisanem roku. Slednje tudi ni določeno v zakonu, torej ZTro. Iz v spornem obdobju veljavnega ZTro ne izhaja, da se pravica do vračila trošarine, če ni uveljavljana na predpisan način in v roku, izgubi. Ker torej izguba pravice do trošarine v ZTro ni urejena in ker ZTro tudi nima določb, da jo je treba uveljavljati v predpisanih rokih, po presoji sodišča ne obstoja zakonska podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka za vračilo obravnavane trošarine. ZTro kot materialno pravo je bil torej zmotno uporabljen.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V obravnavanem primeru temelji zavrnitev pravice do odbitka DDV na razlogih, ki niso relevantni, glede subjektivnega elementa, ki je v zadevi bistvenega pomena, pa se davčna organa nista v zadostni meri opredelila in nista raziskala okoliščin v zvezi s subjektivnim elementom, zaradi česar je ostalo vprašanje glede tožnikovega subjektivnega elementa nepopolno ugotovljeno. Objektivne okoliščine na strani tožnika niso raziskane v zadostni meri in na način, da bi se lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev ovire z nekategorizirane ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker v postopku ni bilo vsaj z verjetnostjo izkazano, da se ovira nahaja (oziroma se je nahajala) na parceli 713, je odločitev sprejeta preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - sodni postopek ureditve meje - sodna poravnava
Prvostopenjski organ bi moral, ker je bila meja med parcelama 1272/14 in 1273/1 urejena s sodno poravnavo, pravnomočno 13. 7. 2012, elaborat, pridružen zahtevi za evidentiranje, v tem delu zavreči, ker pa tega ni storil, je njegovo napako pravilno s sklepom o zavrženju popravil drugostopenjski organ. Posledično pa je to pomenilo evidentiranje meje na podlagi poravnave v obsegu dogovora strank.
ZEN člen 11. ZUP člen 43, 260, 260-9, 261, 261/1, 267, 267/1.
evidentiranje urejene meje - obnova postopka - stranka postopka - pravni interes
Glede na določbo 11. člena ZEN tožnica kot lastnica parcele 146/1, ne izkazuje statusa stranke. Meja v spornem postopku se je urejala med parcelami 814 ter 136/1 in 136/2, tožnica kot lastnica parcele 146/1 pa ni zemljiškoknjižna lastnica parcele, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu meji ali se dotika meje, ki se je urejala v postopku urejanja meje ter tudi ni imetnica služnostne pravice ali stavbne pravice. Status zemljiškoknjižne lastnice parcele 146/1 tožnici tudi ne daje položaja stranskega udeleženca v spornem postopku. Urejena meja med parcelo 814 ter parcelama 136/1 in 136/2, ki je bila predmet urejanja v postopku, ne more vplivati (in ne vpliva) na potek katastrske meje med parcelo 146/1 in cesto - parc. št. 814.
obsojenec - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Ob izkazanem razlogu za premestitev prvostopenjski organ ni prekoračil meje danega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. S tem ko je odločil, da se tožnik premesti, pa je prosti preudarek tudi uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega mu je bilo pooblastilo dano. Premestitev je z zakonom predpisan ukrep in je primeren v smislu, da je z njim mogoče doseči cilje; varnost, red in disciplino v zavodu. Je tudi sorazmeren z javno koristjo vzdrževanja varnosti, reda in discipline in posegom v pravice obsojenca.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - rok
Sprememba je nastopila znotraj okvirja obdobja (23. 1. 2009 – 23. 1. 2013), v katerem je za organ za BPP obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do BPP. Organ za BPP je v obravnavani zadevi kršil določbo 49. člena ZBPP, ker je ugotavljal tožničino premoženjsko stanje v zadnjih treh mesecih od izdaje izpodbijane odločbe, kar je izven z zakonom določenega preizkusnega obdobja štirih let.