brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - žalitev sodišča
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik tudi v prošnji za BPP ne zanika, da je v pritožbi zoper sklep št. N 61/2013 z dne 27. 6. 2013 žalil sodnike in druge udeležence postopka. Navaja le, da se želi pritožiti zato, ker človek ne sme biti kaznovan zato, ker govori resnico in da naj sodnik dela pošteno in korektno, pa ne bo imel zoper njega kaj povedati. S takšnimi ugovori, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, pa tožnik tudi po presoji sodišča ne bi mogel uspeti s pritožbo zoper sklep št. N 61/2013 z dne 19. 9. 2013, saj se ne nanašajo na dejstva, ki bi bila pravno relevantna v navedeni zadevi.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZUP člen 113, 113/1, 113/2, 118, 118/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - zunanja ureditev - minimalna komunalna oskrba - pogodba o opremljanju - prošnja za podaljšanje roka - pritožba - sprememba odločbe na drugi stopnji - stroški pritožbenega postopka
Prostorski akt predvideva gradnjo promenade, kar pomeni, da gre v tem pogledu za dopustno gradnjo. V dopolnitvi PGD iz aprila 2011 pa je promenada prikazana v načrtu zunanje ureditve, torej kot del te ureditve. Zunanja ureditev oz. v tem okviru predvideni posegi, pa delijo usodo glavnih (v konkretnem primeru večstanovanjskih) objektov.
Investitor ni predvidel morebitne samooskrbe objektov v smislu tretjega odstavka 66. člena ZGO-1 (omenjena določba je bila spremenjena z ZGO-1D), zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je po ugotovitvi, da izgradnja omrežja ni vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto, tožnico pozval na predložitev pogodbe o opremljanju. Zmotno pa je tožbeno stališče, da bi moral upravni organ s podaljševanjem roka za predložitev zahtevanega dokazila tožnici dati možnost, da izpolni predpostavke za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZUP ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve na pritožbeni stopnji povrne stroške postopka.
zahtevek za vračilo trošarine - umik zahtevka za vračilo trošarine - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožnik umaknil letni zahtevek za vračilo trošarine, o kateri se vodi predmetni upravni spor, je sodišče tožnika pozvalo, naj pojasni ali z umikom zahtevka hkrati umika tudi tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik je izjavil, da umika navedeno tožbo, zato je sodišče postopek ustavilo.
Tožnika moti predvsem, da zaradi investitorstva Občine Tržič ne bo mogel realizirati dogovora, ki ga je imel s pravnim prednikom B. d.d., po katerem bi slednji zgradil objekt v funkciji razbremenilnika in vodohrana, lastninska pravica in pravica upravljanja na njem pa bi po izgradnji prešla na tožnika. Sodišče ugotavlja, da gre za dejanski in ne pravni interes. Poleg tega so z dnem uveljavitve Zakona o gospodarskih javnih službah infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter druga sredstva, ki so bila v skladu s predpisi namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb, postali lastnina države oziroma občine.
Z odstranitvijo „presežka“ nadstreška, za katerega v izdanem gradbenem dovoljenju ni podlage, je treba zagotoviti skladnost objekta z izdano odločbo (gradbenim dovoljenjem).
potrošnik - organizacija potrošnikov - izbris iz registra potrošniških organizacij
Odločitev o izbrisu tožnika iz registra potrošniških organizacij temelji na ugotovitvi, da njegovi ustanovitelji niso bile zgolj fizične osebe. Kljub temu, da se izpodbijana odločitev nanaša na izbris tožnika iz registra in ne na odpravo odločbe o njegovem vpisu v register, taka odločitev pomeni poseg v pravnomočno urejen pravni položaj, zato mora temeljiti na zakonu (158. člen Ustave).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Tožnik za svoje trditve o sklenjeni ustni najemni pogodbi (oz. o ustni pogodbi o košnji trave, kot je navedel v vlogi z dne 28. 9. 2011 – op. sodišča) ni predložil oz. navedel relevantnih dokazov, saj se je skliceval le na vlogo za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč z dne 30. 6. 2006.
Nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt
Sodišče po vpogledu v podatke sodnega vpisnika ugotavlja, da je bila odločba, za katero tožniki v tem upravnem sporu predlagajo, naj se izreče za nično, s sodbo tega sodišča opr. št. I U 640/2013 z dne 21. 11. 2013 pravnomočno odpravljena, kar pomeni, da so odpravljene tudi pravne posledice, ki so nastale iz nje. To pomeni, da tožniki svojega pravnega položaja, tudi ob morebitnem uspehu ne morejo več izboljšati s tožbo.
ZGO-1 člen 62, 66. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 113, 114, 118, 260, 260/9, 265, 267, 267/2.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranski udeleženec - pravni interes - stroški upravnega postopka
Dejstvo, da naj bi se v času gradnje pojavila rjava voda, ki je do roba napolnila jarek ob tožnikovih parcelah (ni sporno, da ta jarek leži ob in ne na zemljiščih – zadnji odstavek na 5. strani tožbe, op. sodišča), in da naj bi ta voda pritekala z zemljišč, kjer se je gradil A., po presoji sodišča ne izkazuje obravnavanega obnovitvenega razloga, saj–kot je navedel drugostopenjski organ –, ta podatek ne izkazuje razmerja tožnikov do upravne stvari, o kateri je bilo odločeno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Pritožbeni upravni organ ni ugotovil, da odgovor na pritožbo ni bil potreben, ampak le, da ni bistveno pripomogel k rešitvi zadevi, kar je razumljivo, saj razlaga zakonskih določb glede vprašanja, kdo se sme udeleževati postopka, drugostopenjskemu upravnemu organu glede na ustaljeno upravno in upravnosodno prakso ne more povzročati težav. Vendar to ne pomeni, da odgovor na pritožbo sam zase ni bil potreben, upoštevaje, da je šlo za postopek odločanja o izrednem pravnem sredstvu, ki bi lahko posegel v pravnomočno gradbeno dovoljenje in s tem v investitorjevo pravico do gradnje, poleg tega pa niti izid postopka z vidika stališč v sodbi I U 1784/2011 ni bil gotov.
Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt leta 2007 že plačan, pravice, ki bi mu v tistem času šle zaradi plačanega prispevka (priključitev objekta in uporaba občinske komunalne opreme – npr. uporaba vodovodnega omrežja, cest s pločniki, hidrantnega omrežja – prvi odstavek 71. člena ZPNačrt), očitno niso bile konzumirane. V tem primeru je imel takratni investitor možnost zahtevati vračilo plačanega komunalnega prispevka.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - plačilo zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - starost - izguba delovne zmožnosti
Okoliščina, da je tožnik bolan in da se zdravi, na izpodbijano odločitev ne vpliva, saj je ob navedenem starostnem pogoju druga okoliščina, ki bi lahko vplivala na odločitev, le trajna popolna izguba delovne zmožnosti.
kataster stavb - vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v katastru stavb
ZVEtL nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti po zaključku postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča stavbi v etažni lastnini predlaga izvedbo ustreznih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb.
Upravni organ, ki opravi katastrski vpis na zahtevo sodišča na podlagi pravnomočnega sklepa, je na zahtevo sodišča vezan, vendar pa lahko v primeru, če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb, zahteva od sodišča, da odpravi ugotovljene ovire.
ZUTD člen 164, 164/2, 172, 172/1, 172/1-8. ZDR-1 člen 134.
register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev predpisov s področja delovnopravne zakonodaje - izbris iz registra
Tožnica je kršila delovnopravne predpise, saj zaposlenim ni pravočasno izplačala plač. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je skladno z določbo 8. alineje 172. člena ZUTD izbrisala iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dokumentacija upravne zadeve - postavitev skrbnika - osebni podatek - varstvo osebnih podatkov - pravni interes
Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec kakršenkoli interes za vpogled v dokumentacijo, ampak je to pravica, ki pripada vsakomur ne glede na razloge, zaradi katerih prosi za vpogled. Bistveno pri uveljavljanju te pravice je, da zahtevana dokumentacija ustreza definiciji informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma da ni podana nobena od izjem iz 6. člena omenjenega zakona.
Prvostopenjski organ tožniku pravilno ni omogočil vpogleda v dokumentacijo upravne zadeve postavitve skrbnika. Odločitev je utemeljena na 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovljeno je bilo namreč, da se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč ter da javni interes za razkritje podatkov ni močnejši od interesa posameznice, da se dostop do njenih osebnih podatkov omeji.
V konkretnem ne gre za izjemo po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker ne gre za informacije o delovnem razmerju javnega uslužbenca ali za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije, saj skrbnik ni javni uslužbenec, ki bi bil v delovnem razmerju v organu javnega sektorja, niti ni javni funkcionar.
Obveznost zavezanca za plačilo storitev institucionalnega varstva ne more temeljiti zgolj na statističnih podatkih o povprečno porabljenih denarnih sredstvih na člana družine. Statistični podatki sicer lahko predstavljajo pomoč oziroma finančni okvir pri vrednotenju preužitka. Vendar pa je treba višino vsake posamezne obveznosti presojati glede na okoliščine konkretnega primera, predvsem glede na dejanske razmere in okoliščine, v katerih je živela upravičenka z družino zavezanca, ter ob upoštevanju krajevno običajnega načina oskrbe starostnikov na domu.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da hčerka zaradi nepoznavanja pravnih predpisov ni mogla pravilno izpolniti obrazca za dodelitev BPP. Tožnica kot prosilka je obkrožila obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnica nepremičnine, navedla neresnične podatke, prav tako pa pri rubriki kjer je navedla hčerko, ni obkrožila, da ima hčerka v lastništvu vrednostne papirje TNP, posledično je torej navajala neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustreza dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba starostnega pogoja
Prvi odstavek 15. člena ZVV po uveljavitvi ZUJF vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Do uveljavitve ZUJF je ta pravica pripadala vsem vojnim veteranom, neodvisno od njihovega premoženjskega stanja. ZUJF je dodatno zaostril pogoje za pridobitev navedene pravice, in sicer tako, da je spremenil starostni pogoj za pridobitev pravice do varstva po ZVV (100. člen ZUJF). Ta sedaj znaša 55 let (prvi odstavek 6. člena ZVV) in ne več 50 let, kot je veljalo pred uveljavitvijo ZUJF.
kmetijsko zemljišče - status zaščitene kmetije - vrsta rabe zemljišč - sprememba vrste rabe zemljišč - stranka v postopku
Vsak dedič, ki meni, da vpisani podatek o vrsti rabe zemljišča ne izkazuje resničnega stanja, lahko predlaga uvedbo postopka njegove spremembe v zemljiškem katastru, saj na ta način varuje svoje pravice in pravne koristi.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2. ZVV člen 6, 6/1, 15, 15/1.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev
Ker tožnica ne prejema veteranskega dodatka oziroma ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev, je odločitev o odvzemu pravice do plačila zdravstvenih storitev utemeljena.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZJN-2 člen 2, 6, 6/2, 12, 12/2, 12/2-2, 14, 14/5.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova in razvoj vasi - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - skladnost zahtevka s zahtevami predpisov - zahteve predpisov o javnem naročanju - javno naročilo gradenj - oddaja javnega naročila po sklopih - javna objava javnega naročila
Z delitvijo javnega naročila na posamezne sklope ter z oddajo naročila po sklopih se ne kršijo določila ZJN-2, če so pri delitvi naročila upoštevani pogoji ter temeljna načela javnega naročanja.
V primeru, ko naročnik razdeli javno naročilo gradenj na posamezne sklope, je treba pri ocenitvi vrednosti predmeta javnega naročila po izrecni določbi zakona za osnovo vzeti skupno ocenjeno vrednost vseh sklopov (točka a) petega odstavka 14. člena ZJN-2). Namen te določbe je preprečiti, da bi se naročnik z delitvijo javnega naročila na posamezne sklope poskušal izogniti prisilnim določilom ZJN-2, ki naročnika zavezujejo, da javno objavi naročilo, če je njegova ocenjena vrednost enaka ali višja od zakonsko določenega praga oz. mejne vrednosti za objavo.
Z opustitvijo javne objave javnega naročila je tožnica kršila določbo točke a) petega odstavka 14. člena ZJN-2 v zvezi s točko 2 drugega odstavka 12. člena ZJN-2. Takšna kršitev pravil javnega naročanja pa je razlog za zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev po četrtem odstavku 56. člena ZKme-1.