Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt leta 2007 že plačan, pravice, ki bi mu v tistem času šle zaradi plačanega prispevka (priključitev objekta in uporaba občinske komunalne opreme – npr. uporaba vodovodnega omrežja, cest s pločniki, hidrantnega omrežja – prvi odstavek 71. člena ZPNačrt), očitno niso bile konzumirane. V tem primeru je imel takratni investitor možnost zahtevati vračilo plačanega komunalnega prispevka.
ZID člen 15, 15/1. ZDR člen 143, 143/3, 227, 227/2.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - inšpekcijski zavezanec
Sodišče se pridružuje ugotovitvi upravnega organa druge stopnje, da je izpodbijana odločba izdana pravilnemu zavezancu, ne glede na to, da je je v izreku za zavezancem v oklepaju navedena še poslovna enota. Ta navedba namreč v ničemer ne vpliva na sicer pravilno navedbo tožnice kot zavezanke. Tudi sicer pa tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi sama navaja, da je kot delodajalka zavezanka v tem postopku, razlogov, zaradi katerih izpodbijane odločbe kljub temu ne bi mogla izvršiti, pa ne navede.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Tožnik za svoje trditve o sklenjeni ustni najemni pogodbi (oz. o ustni pogodbi o košnji trave, kot je navedel v vlogi z dne 28. 9. 2011 – op. sodišča) ni predložil oz. navedel relevantnih dokazov, saj se je skliceval le na vlogo za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč z dne 30. 6. 2006.
Nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ.
ZGO-1 člen 152. ZUN člen 51. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 26.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - bazen - odmiki
V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnik zgradil nadstrešek ob meji (bazen na oddaljenosti 1 m od meje), da za tako gradnjo (ok. leta 1997) ni pridobil odločbe o priglasitvi del, s katero bi si zavaroval svoj pravni položaj pred kasnejšimi spremembami predpisov (tudi glede odmikov). Pri tem je treba upoštevati, da je t.i. legalizacija nelegalnih objektov dopustna le na podlagi v času odločanja veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo, zato investitor nelegalnega objekta ne more zahtevati uporabe predpisov iz časa gradnje, če so ti prenehali veljati.
Tožnika moti predvsem, da zaradi investitorstva Občine Tržič ne bo mogel realizirati dogovora, ki ga je imel s pravnim prednikom B. d.d., po katerem bi slednji zgradil objekt v funkciji razbremenilnika in vodohrana, lastninska pravica in pravica upravljanja na njem pa bi po izgradnji prešla na tožnika. Sodišče ugotavlja, da gre za dejanski in ne pravni interes. Poleg tega so z dnem uveljavitve Zakona o gospodarskih javnih službah infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter druga sredstva, ki so bila v skladu s predpisi namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb, postali lastnina države oziroma občine.
odgovorni projektant - odgovorni vodja del - vpis v imenik - pogoji za vpis v imenik - tuje državljanstvo
ZGO-1 v drugem odstavku 45. člena določa, da je odgovorni projektant lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezni imenik in ima po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe najmanj 7 let delovnih izkušenj pri zahtevnih objektih in najmanj 5 let pri manj zahtevnih objektih. Iz te določbe izhaja, da so zahtevane delovne izkušnje po končanem študiju za pridobitev določene stopnje izobrazbe. V konkretnem primeru pa ni sporno, da je tožnik pridobil visokošolsko izobrazbo 22. 3. 2012, kar pomeni, da v času izdaje izpodbijane odločbe (17. 9. 2013) ni izpolnil zahtevanega pogoja glede delovnih izkušenj po pridobljeni visokošolski izobrazbi.
Pogoje za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte ureja drugi odstavek 77. člena ZGO-1. S tem v zvezi pa se sodišče strinja z izpodbijano odločbo, da tožnikov strokovni izpit, ki ga je 24. 12. 2004 opravil pri Ministrstvu za prostorsko ureditev, gradbeništvo in ekologijo v Banja Luki, ni ustrezen za pridobitev pooblastila za odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov.
ZGO-1 člen 62, 66. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 113, 114, 118, 260, 260/9, 265, 267, 267/2.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranski udeleženec - pravni interes - stroški upravnega postopka
Dejstvo, da naj bi se v času gradnje pojavila rjava voda, ki je do roba napolnila jarek ob tožnikovih parcelah (ni sporno, da ta jarek leži ob in ne na zemljiščih – zadnji odstavek na 5. strani tožbe, op. sodišča), in da naj bi ta voda pritekala z zemljišč, kjer se je gradil A., po presoji sodišča ne izkazuje obravnavanega obnovitvenega razloga, saj–kot je navedel drugostopenjski organ –, ta podatek ne izkazuje razmerja tožnikov do upravne stvari, o kateri je bilo odločeno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Pritožbeni upravni organ ni ugotovil, da odgovor na pritožbo ni bil potreben, ampak le, da ni bistveno pripomogel k rešitvi zadevi, kar je razumljivo, saj razlaga zakonskih določb glede vprašanja, kdo se sme udeleževati postopka, drugostopenjskemu upravnemu organu glede na ustaljeno upravno in upravnosodno prakso ne more povzročati težav. Vendar to ne pomeni, da odgovor na pritožbo sam zase ni bil potreben, upoštevaje, da je šlo za postopek odločanja o izrednem pravnem sredstvu, ki bi lahko posegel v pravnomočno gradbeno dovoljenje in s tem v investitorjevo pravico do gradnje, poleg tega pa niti izid postopka z vidika stališč v sodbi I U 1784/2011 ni bil gotov.
Z odstranitvijo „presežka“ nadstreška, za katerega v izdanem gradbenem dovoljenju ni podlage, je treba zagotoviti skladnost objekta z izdano odločbo (gradbenim dovoljenjem).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - žalitev sodišča
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik tudi v prošnji za BPP ne zanika, da je v pritožbi zoper sklep št. N 61/2013 z dne 27. 6. 2013 žalil sodnike in druge udeležence postopka. Navaja le, da se želi pritožiti zato, ker človek ne sme biti kaznovan zato, ker govori resnico in da naj sodnik dela pošteno in korektno, pa ne bo imel zoper njega kaj povedati. S takšnimi ugovori, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, pa tožnik tudi po presoji sodišča ne bi mogel uspeti s pritožbo zoper sklep št. N 61/2013 z dne 19. 9. 2013, saj se ne nanašajo na dejstva, ki bi bila pravno relevantna v navedeni zadevi.
Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov drugostopenjski upravni organ utemeljuje s pojasnilom, da je bilo treba tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavrniti, ker je bila pritožba delno zavrnjena, da pa je za odločitev o povrnitvi priglašenih stroškov v delu, v katerem je bila izpodbijana odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, pristojen odločati prvostopenjski upravni organ. To pa iz izpodbijanega izreka o stroških ne izhaja.
V izreku navedena odstranitev dodatne kleti je v skladu s prvo inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi (za stranko koristne) ugotovitve, da gre v obravnavanem primer za neskladno, ne pa morebiti za nelegalno gradnjo. Zato je neutemeljeno tudi tožnikovo stališče, da bi morali biti za dodatno klet voden postopek za nelegalno gradnjo in ne za neskladno gradnjo.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZJN-2 člen 2, 6, 6/2, 12, 12/2, 12/2-2, 14, 14/5.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova in razvoj vasi - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - skladnost zahtevka s zahtevami predpisov - zahteve predpisov o javnem naročanju - javno naročilo gradenj - oddaja javnega naročila po sklopih - javna objava javnega naročila
Z delitvijo javnega naročila na posamezne sklope ter z oddajo naročila po sklopih se ne kršijo določila ZJN-2, če so pri delitvi naročila upoštevani pogoji ter temeljna načela javnega naročanja.
V primeru, ko naročnik razdeli javno naročilo gradenj na posamezne sklope, je treba pri ocenitvi vrednosti predmeta javnega naročila po izrecni določbi zakona za osnovo vzeti skupno ocenjeno vrednost vseh sklopov (točka a) petega odstavka 14. člena ZJN-2). Namen te določbe je preprečiti, da bi se naročnik z delitvijo javnega naročila na posamezne sklope poskušal izogniti prisilnim določilom ZJN-2, ki naročnika zavezujejo, da javno objavi naročilo, če je njegova ocenjena vrednost enaka ali višja od zakonsko določenega praga oz. mejne vrednosti za objavo.
Z opustitvijo javne objave javnega naročila je tožnica kršila določbo točke a) petega odstavka 14. člena ZJN-2 v zvezi s točko 2 drugega odstavka 12. člena ZJN-2. Takšna kršitev pravil javnega naročanja pa je razlog za zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev po četrtem odstavku 56. člena ZKme-1.
kataster stavb - vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v katastru stavb
ZVEtL nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti po zaključku postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča stavbi v etažni lastnini predlaga izvedbo ustreznih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb.
Upravni organ, ki opravi katastrski vpis na zahtevo sodišča na podlagi pravnomočnega sklepa, je na zahtevo sodišča vezan, vendar pa lahko v primeru, če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb, zahteva od sodišča, da odpravi ugotovljene ovire.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožnik na ustnem zaslišanju, ki je potekalo na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Ukrajini, ni vedel odgovora na vprašanje, kdaj je bilo ustanovljeno podjetje, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Prav tako je različno navajal zneske svojih vložkov v navedeno gospodarsko družbo. Zapisnik o zaslišanju stranke ob navzočnosti tolmača je bil tožniku po zaslišanju prebran in nanj ni imel nobenih pripomb, lastnoročno ga je podpisal, kar pomeni, da se je z vsebino zapisanega strinjal. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača vse tožbene ugovore. Toženka je v izpodbijani odločbi dovolj prepričljivo in obrazloženo navedla utemeljene razloge za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije v smislu 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2.
napake v postopku evidentiranja - poprava napak - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - sprememba vrste rabe zemljišča
Ob primerjavi zadnje vpisanih podatkov zemljiškega katastra s podatki iz zbirke listin, na podlagi katerih so bili evidentirani ti podatki, je bilo ugotovljeno, da se podatki ujemajo in da pri evidentiranju ni prišlo do napak.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavani zadevi je bil tekom upravnega spora izdan upravni akt, s katerim je dokončno odločeno o tožnikovi pravici, zato je sodišče, upoštevajoč peti odstavek 25. člena ZUS-1 odločilo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Tožnik je že leta 2009 zapustil izvorno državo in prišel v Slovenijo ter tedaj ni zaprosil za mednarodno zaščito, prav tako tega ni storil ob deportaciji iz Švice 8. 11. 2013, temveč šele z vlogo z dne 15. 11. 2013 po tem, ko je bil seznanjen z zavrnitvijo njegove pritožbe zoper odločbo o vrnitvi. Glede na takšno dejansko stanje je toženka pravilno presodila, da je podana podlaga za omejitev gibanja po 5. in 6. točki prvega odstavka 55. člena v zvezi z 2. alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ, ker so podani razlogi za sum zavajanja postopka s tem, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito podal z namenom, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
brezplačna pravna pomoč - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožnik z vlogo z dne 28.11.2013 umaknil tožbo, sodišče pa v zadevi še ni odločilo, je sodišče postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dokumentacija upravne zadeve - postavitev skrbnika - osebni podatek - varstvo osebnih podatkov - pravni interes
Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec kakršenkoli interes za vpogled v dokumentacijo, ampak je to pravica, ki pripada vsakomur ne glede na razloge, zaradi katerih prosi za vpogled. Bistveno pri uveljavljanju te pravice je, da zahtevana dokumentacija ustreza definiciji informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma da ni podana nobena od izjem iz 6. člena omenjenega zakona.
Prvostopenjski organ tožniku pravilno ni omogočil vpogleda v dokumentacijo upravne zadeve postavitve skrbnika. Odločitev je utemeljena na 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovljeno je bilo namreč, da se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč ter da javni interes za razkritje podatkov ni močnejši od interesa posameznice, da se dostop do njenih osebnih podatkov omeji.
V konkretnem ne gre za izjemo po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker ne gre za informacije o delovnem razmerju javnega uslužbenca ali za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije, saj skrbnik ni javni uslužbenec, ki bi bil v delovnem razmerju v organu javnega sektorja, niti ni javni funkcionar.