vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba starostnega pogoja
Prvi odstavek 15. člena ZVV po uveljavitvi ZUJF vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Do uveljavitve ZUJF je ta pravica pripadala vsem vojnim veteranom, neodvisno od njihovega premoženjskega stanja. ZUJF je dodatno zaostril pogoje za pridobitev navedene pravice, in sicer tako, da je spremenil starostni pogoj za pridobitev pravice do varstva po ZVV (100. člen ZUJF). Ta sedaj znaša 55 let (prvi odstavek 6. člena ZVV) in ne več 50 let, kot je veljalo pred uveljavitvijo ZUJF.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - plačilo zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - starost - izguba delovne zmožnosti
Okoliščina, da je tožnik bolan in da se zdravi, na izpodbijano odločitev ne vpliva, saj je ob navedenem starostnem pogoju druga okoliščina, ki bi lahko vplivala na odločitev, le trajna popolna izguba delovne zmožnosti.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavani zadevi je bil tekom upravnega spora izdan upravni akt, s katerim je dokončno odločeno o tožnikovi pravici, zato je sodišče, upoštevajoč peti odstavek 25. člena ZUS-1 odločilo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku.
ZUTD člen 164, 164/2, 172, 172/1, 172/1-8. ZDR-1 člen 134.
register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev predpisov s področja delovnopravne zakonodaje - izbris iz registra
Tožnica je kršila delovnopravne predpise, saj zaposlenim ni pravočasno izplačala plač. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je skladno z določbo 8. alineje 172. člena ZUTD izbrisala iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
napake v postopku evidentiranja - poprava napak - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - sprememba vrste rabe zemljišča
Ob primerjavi zadnje vpisanih podatkov zemljiškega katastra s podatki iz zbirke listin, na podlagi katerih so bili evidentirani ti podatki, je bilo ugotovljeno, da se podatki ujemajo in da pri evidentiranju ni prišlo do napak.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2. ZVV člen 6, 6/1, 15, 15/1.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev
Ker tožnica ne prejema veteranskega dodatka oziroma ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev, je odločitev o odvzemu pravice do plačila zdravstvenih storitev utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku pred ESČP - pridobitev premoženja ali dohodkov
V zadevi ni sporno, da je tožnica v postopku pred ESČP povrnitev stroškov uveljavljala in da ji ti z odločbo sodišča niso bili prisojeni. V tem pogledu iz razlogov odločbe sledi, da sodišče Republiki Sloveniji ni naložilo povrnitve stroškov pravnega zastopanja izključno zato, ker je bila tožnici za pokritje teh stroškov dodeljena brezplačna pravna pomoč. Znesek, ki je bil izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, je bil po navedenem Republiki Sloveniji povrnjen že z odločitvijo sodišča, da ji, kot nasprotni stranki v postopku, povrnitve stroškov pravnega zastopanja tožeče stranke ne naloži. Država zato po presoji sodišča do (ponovne) povrnitve stroškov po določbah ZBPP ni upravičena.
denacionalizacija - osebna vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - napačna uporaba materialnega prava
V ponovnem postopku reševanja zadeve upravni organ ni pravilno upošteval stališča sodišča, saj ni opravil ugotovitvenega postopka tako, da bi bil mogoč nesporen zaključek, čigav je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001, s primerjavo nespornih podpisov, ki se nahajajo v upravnem spisu. Šele ob nesporni ugotovitvi, da je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001 podpis matere A.A., bo mogoč sklep, da A.A. odločba ni bila pravilno vročena z osebno vročitvijo.
Posledično je sporna tudi razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Kolikor je denacionalizacijski upravičenec D.D., je utemeljena razveljavitev klavzule pravnomočnosti celotne denacionalizacijske odločbe, saj sta bila C.C. in A.A. zgolj vlagatelja zahteve za denacionalizacijo. Kolikor pa sta vlagatelja tudi denacionalizacijska upravičenca, pa bo treba pri razveljavitvi klavzule pravnomočnosti, če se bo ugotovilo, da bo treba ugoditi zahtevi za vročitev odločbe, upoštevati navedeno, in razveljaviti pravnomočnost zgolj v delu, ki se nanaša na A.A. podržavljeno premoženje.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - dohodki iz delovnega razmerja - prejemki v blagu
Relevantna ni vrsta temveč vrednost blaga, ki je ga je (kot zamenjano) v breme družbe A. d.d. tožnik izdal iz trgovine. Pri tem je kot tožnikov neto prejemek pravilno upoštevana vrednost izdanega blaga z obračunanim DDV, bruto prejemek, ki je osnova za davek od osebnih prejemkov, pa pravilno ugotovljen z obrutenjem (količnik 1,333) neto prejemka.
stroški davčnega postopka - uspeh v postopku - uspeh v pritožbo - nadomestni sklep organa druge stopnje
Stališče tožnika, da je s pritožbo uspel, ne drži. Davčni organ je namreč z izdajo nadomestnega sklepa saniral zgolj ugotovljene procesne nepravilnosti. Po 242. členu ZUP lahko upravni organ po vloženi pritožbi zadevo reši drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe, v kateri lahko, kot je to v obravnavani zadevi storil tožnik, v celoti ponovi pritožbene ugovore, ki jim davčni organ z nadomestnim sklepom ni sledil. Odločitev, da se tožniku priznajo le stroški pritožbe zoper nadomestni sklep, je po presoji sodišča pravilna in skladna s tarifo Zakona o odvetniški tarifi, po kateri se določbe 3. dela (podpoglavja 4.6) za izvršbo v upravnem postopku uporabljajo smiselno in torej z upoštevanjem specifične ureditve upravnega odločanja.
izterjava davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave - absolutni zastaralni rok - s hipoteko zavarovan dolg - izrek odločbe
V konkretnem primeru ne gre za odmerno odločbo, zato ni mogoče zahtevati, da ima njen izrek obvezne podatke iz 80. člena ZDavP-2.
Podana ni nedopustna retroaktivna uporaba 126.a člena ZDavP-2, kot se zatrjuje v tožbi. Določba, ki jo vsebuje Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B) velja od objave v Uradnem listu 29. 12. 2009 in s tem za naprej. Z ozirom na datum objave predpisa in zapadlost tožnikovih obveznosti od leta 2000 do 2003 pa je tudi očitno, da pred začetkom uporabe 126.a člena ZDavP-2 absolutni 10-letni zastaralni rok za obveznosti iz odločbe še ni potekel. To pa po ustaljeni sodni praksi pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče uspešno uveljavljati uporabe določb ZDavP in s tem zakona, ki je veljal v času, ko so nastale obveznosti iz odločbe.
ZEKom-1 člen 33, 33/3. ZUP člen 129, 129/1, 129-1.
dodelitev radijskih frekvenc - pobuda zainteresiranega za uporabo radijskih frekvenc - upravna zadeva
Pobuda zainteresiranega za uporabo razpoložljivih radijskih frekvenc za javni razpis glede na faze postopka, razdelane v ZEKom-1, ne pomeni vloge za izdajo odločbe, temveč šele predhodno fazo pred eventualnim razpisom javnega razpisa. Ne pomeni niti, da ima APEK obveznosti na podlagi vložene pobude, da razpoložljivo radijsko frekvenco objavi z javnim razpisom.
Ker na podlagi vložene pobude zainteresiranega za uporabo razpoložljivih radijskih frekvenc ne obstaja obveznost APEK, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi vlagatelja pobude, sodišče soglaša s toženo stranko, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 33. člena ZEKom-1 uzakonjena zgolj obveznost APEK, da v inštrukcijskem roku 15 dni pisno obvesti pobudnika o svoji nameri, ali namerava za razpoložljive radijske frekvence izvesti javni razpis.
ZUTD člen 115, 129, 129/1, 129/1-9. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzorom nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 20, 20/1, 20/1-g, 42, 44, 44/3.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - neopravičen izostanek - opravičljivi razlogi
Tožnik v roku 8 dni po prenehanju razlogov za izostanek s svetovalnega razgovora ni podal ustreznega opravičila, zato je prvostopenjski organ izdal zakonito in pravilno odločbo, s katero je tožnika prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Pavšalnih opravičil, kot jih je tožnik navedel v pritožbi, prvostopenjski organ ni mogel upoštevati in jih ne more niti sodišče.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma
Izsledke vseh treh primerjav je toženka povezala v ugotovitev, da pri povprečnem potrošniku ne bo obstojala verjetnost zmede glede izvora blaga, če bodo na trgu prisotne vse tri znamke. To je pravilno utemeljila z oceno, da si primerjani znaki niso zamenljivo vizualno podobni ter da ni verjetno, da bi potrošnik znake fonetično in pomensko dojemal kot podobne. Znaki se razlikujejo do te mere, da bo potrošnik prehrambenih izdelkov, kateri zaradi vedno večje konkurence tovrstnih izdelkov na trgu postaja bolj pozoren pri njihovi izbiri, razlike opazil na prvi pogled.
ZVV člen 6, 15, 15/1. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2. URS člen 155, 155/2.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakona - retroaktivnost
Izpodbijana odločba ni v nasprotju z načelom socialne države in v pravico tožnice do socialne varnosti ne posega, ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnica s svojimi prejemki presega v zakonu določeno odmerno osnovo za veteranski dodatek, saj njena pokojnina znaša 761,21 EUR.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi, št. U-I-13/13-4 z dne 14. 11. 2013 med drugim navedlo, da ker izpodbijana ureditev ne učinkuje za nazaj, temveč za čas po 1. 1. 2013, to pomeni, da ni v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS.
davek od odhodka iz dejavnosti - DDV - opravljanje dejavnosti - jezik v postopku - tolmač - vročanje - naslov za vročanje
Pri rabi jezika v postopku gre za pravico stranke, ki je ta ni dolžna izkoristiti. To velja še zlasti za obravnavano zadevo, ko gre za odločitev v davčno inšpekcijskem pregledu. V inšpekcijskem postopku pa inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Poleg tega pa gre v tem postopku za odločitev v davčno inšpekcijskem pregledu, ki prvenstveno temelji na listinah. Tožnik je brez dvoma imel tudi možnost, da si sam zagotovi svojega tolmača, vendar te možnosti ni izkoristil.
Prvostopenjski organ je pisanja pošiljal tožniku tudi na naslov, ki ga je navedel kot svoje stalno bivališče (v Veliki Britaniji), a so se pisanja ob vročanju na tem naslovu vračala. Ker tako kljub več poskusom vročanja ni bilo mogoče opraviti na naslovu, ki ga je navedel tožnik, je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito, ko je, ker vročitve zapisnika po 87. členu ZUP ni bilo mogoče opraviti, zapisnik vročil skladno s 96. členom ZUP.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine dohodki iz delovnega razmerja - prejemki v blagu - vrednost blaga - obrutenje
Za obdavčitev ni relevantno, ali gre za prejemke tožnika v blagu ali v gotovini. Relevantna tudi ni vrsta temveč vrednost blaga, ki ga je (kot zamenjano) v breme družbe A d.d. tožnik izdal iz trgovine. Pri tem je kot tožnikov neto prejemek pravilno upoštevana vrednost izdanega blaga z obračunanim DDV, bruto prejemek, ki je osnova za davek od osebnih prejemkov, pa pravilno ugotovljen z obrutenjem (količnik 1,333) neto prejemka.
Podržavljenje po Odloku o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, pojmovno izključuje poznejše podržavljenje premoženja s kazensko sodbo.
Zmotno je mnenje tožnice, da bi lahko prvostopenjski organ, ki je vodil denacionalizacijski postopek, vprašanje državljanstva reševal neposredno na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZDen. Ta določba se nanaša predvsem na osebe, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto po Zakonu o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, ter pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo (2. člen tega zakona) in ki je posebej naveden kot podlaga za denacionalizacijo v 23. točki 3. člena ZDen.
Prvostopenjski organ je na podlagi ugotovitve, da A.A. za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca ni izpolnjeval pogoja jugoslovanskega državljanstva, pravilno odločil, da se denacionalizacijski zahtevek za njemu podržavljeno premoženje zavrne.
izterjava davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave - absolutni zastaralni rok - s hipoteko zavarovan dolg - izbris iz hipoteke - izrek odločbe
V konkretnem primeru ne gre za odmerno odločbo, zato ni mogoče zahtevati, da ima njen izrek obvezne podatke iz 80. člena ZDavP-2. Iz istega razloga ni podlage za to, da se v odločbi posebej izkaže in utemelji nastanek davčne obveznosti, kot to zahteva tožnik v tožbi. S tem, ko so v izreku odločbe navedene posamezne obveznosti ter njihovi izvršilni naslovi in datumi zapadlosti, je mogoč tudi njen preizkus, in sicer z vpogledom v uradne (davčne) evidence.
Ni podana nedopustna retroaktivna uporaba 126.a člena ZDavP-2, ki se zatrjuje v tožbi. Določba, ki jo vsebuje Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B), velja od objave v Uradnem listu (29. 12. 2009) in s tem za naprej. Z ozirom na datum objave predpisa in zapadlost tožnikovih obveznosti (od leta 2000 do leta 2003) je tudi očitno, da pred začetkom uporabe 126. a člena ZDavP-2 absolutni desetletni zastaralni rok za obveznosti iz odločbe še ni potekel.