ZDen člen 19, 19/1, 19/1-2, 32, 32/1, 32/2, 44, 44/1, 85, 85/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 13.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - višina odškodnine - ugotavljanje vrednosti nepremičnine
Spremljanje in ugotavljanje izhodiščne vrednosti kmetijskega zemljišča ter način ugotavljanja te vrednosti je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot določa Odlok o načinu določanja prednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije. Gre za podzakonski predpis, materialno pravo, katerega vsebina ne more biti stvar kontradiktornega upravnega postopka.
Pri podržavljenju po ZNNZ je relevantno stanje ob odvzemu posamezne parcele iz posesti, torej trenutek dejanskega podržavljenja. To je trenutek, ki se ga upošteva tako pri določitvi položaja denacionalizacijskih upravičencev pri podržavljenju po ZNNZ, kot trenutek, ki se ga upošteva pri preračunu ob podržavljenju dane odškodnine. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je potrebo ugotoviti za vsako parcelo, ki se je odvzemala iz posesti, stanje komunalne opremljenosti.
Posojilnih pogodb ni bilo mogoče upoštevati kot verodostojno podlago za opravljena knjiženja (terjatev iz naslova posojil) oziroma so le-te zgolj navidezne ter gre posledično pri obravnavanih izplačilih dejansko za prikrito izplačevanje dobička iz 7. točke prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2. Knjiženje opravljenih izplačil kot terjatev do posojilojemalca pri tem ni odločilnega pomena. Bistvo prikritega izplačila dobička je namreč ravno v tem, da se izvede prikrito, na temelju pravnih poslov (npr. prodajne, licenčne, posojilne pogodbe) in knjiženj, ki ne odražajo resnične vsebine in ima za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Toženka je pravilno presodila, da so izpolnjeni pogoji za omejitev gibanja na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca. Ta namreč ni izkazal svoje istovetnosti, svoje izjave o tem je v postopku večkrat spreminjal, tako glede imena in priimka kakor tudi glede datuma rojstva.
Ugotovitev istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito je za nadaljevanje postopka bistvenega pomena; ko prosilec ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo istovetnost, je le-to treba ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi.
ZVPI člen 10, 10/1, 11, 16. ZM člen 19, 35, 36, 37. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah člen 19. Pravilnik o splošni maturi člen 66, 66/4. Pravilnik vrednotenja srednješolskega uspeha iz tujih spričeval točka 2, 3, 4.
priznanje izobraževanja v tujini - pretvorba ocen iz tujega izobraževalnega sistema v slovenski sistem - rezultati izbirnega postopka - sprejem v študijski program
Glede na tožnikov splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole (4. in 5. letnik) in na zaključnem izpitu, pri čemer je organ izhajal iz ocenjevanja v Republiki Italiji, ki ga je pretvarjal v skladu s pravili ureditve v Republiki Sloveniji, pravilno ugotovil, da je tožnik, ob razpisnem pogoju določenem v Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2012/2013 (stran 54), da se v obsegu 60 % točk upošteva uspeh pri maturi, v obsegu 40 % točk pa splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih, dosegel 83 točk, kar pa je manj kot minimum točk, potrebnih za uvrstitev v študijski program B., zato ga je pravilno uvrstil na univerzitetni študijski program A., ki ga je tožnik v prijavi navedel kot drugo izbiro, ker je presegel minimum točk, potrebnih za uvrstitev.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - poravnava po ZDen - obseg poravnave
Iz 3. točke odločbe z dne 22. 11. 2012 je razvidno, da so parcele 96/4, 96/11 in 96/3 predmet poravnave. Tožbeni ugovor, da vsebuje poravnava zgolj parcelo 96/8 v izmeri 5355 m2, v denacionalizacijskem postopku zato ne more biti upoštevan.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, in sicer obnovo gozda na površini 0,68 ha ter način izvedbe obnove gozda – to je količino, starost in drevesno vrsto sadik, zato je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - datum pridobitve nepremičnine
Za pravno veljavno pridobitev nepremičnine je potrebno izpolniti zavezovalni (pogodba) in tudi razpolagalni pravni posel (vknjižba v zemljiško knjigo). Logična posledica tega pa je, kot je navedel drugostopenjski organ, da se kot datum sklenitve pogodbe upošteva datum sklenitve pogodbe, ki je lahko podlaga za pravilno izveden prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki se izvede z vknjižbo le-te v zemljiško knjigo. Glede na navedeno je pravilna odločitev, da se kot datum sklenitve prodajne pogodbe in s tem kot čas pridobitve kapitala upošteva pogodba, sklenjena dne 9. 4. 2002.
Če so nezakonito odloženi komunalni in drugi odpadki, lahko občinska inšpekcija naloži posestniku parcele, na kateri se takšni odpadki nahajajo, da jih je dolžan v določenem roku odstraniti. Na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča oz. posestnik zemljišča.
ZUP člen 9, 35-4, 138, 230, 230/2, 237, 237/2, 237/2-6. URS člen 153, 153/3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravna podlaga za odločanje o pritožbi
Pravna podlaga za odločanje o pritožbi ne more biti Pravilnik, ki je podzakonski predpis. Določbo Pravilnika, ki omogoča zahtevek za preveritev utemeljenosti iz sklepa o izboru oziroma pritožbo, je mogoče uporabiti le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Izpodbijana odločba bi lahko bila iz tega vidika zakonita le, če bi bila tožeči stranki s prvim sklepom dana ta možnost. Če pomenita oba sklepa odločitev, sprejeto v enotnem postopku, ne gre za primer iz 4. točke 35. člena ZUP in s tem kršitev po 6. točki drugega odstavka 237. člena ZUP niti uresničitev določil Pravilnika, pač pa za uresničitev 138. člena ZUP.
Upravni organ je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovil in ga tudi argumentirano obrazložil. Iz obrazložitve jasno izhaja katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter kolikšno število točk je bilo pri tem glede na maksimalno možno število točk tožniku dodeljenih. Upravni organ je s svojo odločbo tožečo stranko seznanil z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je odločil o financiranju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti
Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri presoji razumnosti tožnikove prošnje bi bilo potrebno presoditi tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, ki ga dolžnik lahko vloži do izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka. Po določbi 399. člena ZFPPIPP namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo taksativno naštete ovire.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - najemnina
Ugotovitvam tožene stranke glede višine lastnega dohodka tožnik v tožbi ne nasprotuje, ugovarja le, da tožena stranka ni upoštevala, da mora za najemnino za stanovanje plačevati po 300 EUR, kar mu zmanjšuje finančna sredstva. Sodišče tožniku glede tega pojasnjuje, da navedeni tožbeni ugovori za odločitev v zadevi niso relevantni, saj na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo izdatki, ki jih ima prosilec za poravnavanje tekočih obveznosti.
zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - plačilna nesposobnost
V primeru davčnih obveznosti je tehtanje javnega interesa in interesov davčnih zavezancev opravil že zakonodajalec s tem, ko je predpisal, da pritožba zoper sklep prve stopnje ne zadrži izvršitve. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se davek čim prej izterja, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZDT člen 173.
strokovni pregled nad delom okrožne državne tožilke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zapisnik o strokovnem pregledu dela - zavrženje tožbe
Izpodbijani zapisnik o strokovnem pregledu dela v posamezni zadevi ne šteje med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z njim se tudi (še) ne more poseči v pravice posameznika, ker gre za akt, ki še ne učinkuje, to je, še ne povzroča pravnih posledic. Zapisnik (lahko) učinkuje šele, ko (in če) je uporabljen kot ena izmed podlag za ugotovitev sposobnosti tožnice za opravljanje tožilske službe ali v okviru odločanja pristojnega organa glede napredovanja tožnice po drugem odstavku 37. člena ZDT-1 ali v okviru odločanja pristojnih organov v zvezi z disciplinskim postopkom, uvedenim zoper tožnico, po določbah 79. - 92. člena ZDT-1. Sam zapisnik zato iz teh razlogov nima samostojnega pravnega varstva.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 72a.
odmera uvoznih dajatev - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - preferencialno kamboško poreklo - upravno sodelovanje - preverjanje obrazca A - nabava koles
V konkretni zadevi je prvostopenjski organ postopal v skladu z določbami 94. člena Izvedbene uredbe, ki se nanašajo na upravno sodelovanje držav upravičenk glede dokazila o poreklu obrazec A, glede ostalih dokazil o poreklu pa je sprejel zaključke zgolj na podlagi poročila OLAF. Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da bi bila dolžnost carinskega organa, da tudi za omenjena dokazila o poreklu - obrazec A postopa v skladu z določbami 94. člena Izvedbene uredbe in tudi glede omenjenih dokazil (obrazec A) pridobi odgovor kamboških organov. Carinski organ pa ima nadaljnjo možnost, da v primeru, če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev pristnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, poslati pristojnim organov drugo obvestilo. Glede na odgovor kamboških organov, ki ga je carinski organ pridobil v zvezi s preverjanjem obrazca A, bi bila po presoji sodišča dolžnost carinskega organa, da pridobi dodatne informacije. Zaključki na podlagi navedenih ugotovitev imajo namreč za posledico naknadno vknjižbo carinskega dolga po prvem odstavku 220. člena CZS.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od zakonsko določenih pogojev ni izpolnjen. Ker je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Davčna organa se posebej s subjektivnim kriterijem (torej vedenjem tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji) nista izrecno ukvarjala in ga zato v svojih odločbah tudi nista ustrezno obrazložila. Ob predpostavki, da se ugotovi, da so storitve opravljene s pomočjo drugih subjektov in ob dejstvu, da je izdan račun, ki ima vse potrebne sestavine, o čemer se je treba za vsak račun posebej opredeliti, ter da gre za uporabo storitev za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij, je ključnega pomena za (ne) priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV ugotavljanje in dokazna ocena - analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
denacionalizacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem položaju, ne glede na to ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku (v obravnavanem primeru v denacionalizacijskem postopku glede na določbe ZDen).
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev - podaljšanje roka za odpravo kršitev
Določen podaljšan rok je sorazmeren z obveznostmi, ki jih mora tožeča stranka izvršiti na podlagi nadzorstvene odločbe. S tem, ko je upoštevala sorazmernost, pa je tožena stranka pravilno uporabila pooblastilo iz materialne določbe.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 227.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obvestilo - izpodbijanje obvestila - upravna odločba - sodno varstvo v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pri izpodbijani odločitvi gre zgolj za dopis in ne za upravno odločbo v smislu določil ZUS-1. Pri razpisu je šlo zgolj za eno izmed faz postopka, ne pa za dokončno odločitev, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati v tem upravnem sporu. Zato obvestilo o stanju stvari med postopkom ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo odločitve se bodo lahko uveljavljali ob izdaji končne odločbe.
V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje obvestila v upravnem sporu ne po 1., ne po 2. členu ZUS-1, niti po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ člen 88, 88-2.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Po vložitvi tožbe so tožniki samovoljno zapustili azilni dom in se vanj niso več vrnili, niti niso vložili prošnje za razselitev na zasebni naslov. To pomeni, da očitno nimajo namena počakati na odločitev sodišča o njihovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazujejo.
Ker je sodišče tožbo zavrglo, je moralo hkrati zavreči tudi začasno odredbo, ki se veže na tožbo.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev Azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil. To pomeni, da očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Ker zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje, je sodišče tožbo zavrglo.