Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, in sicer obnovo gozda na površini 0,68 ha ter način izvedbe obnove gozda – to je količino, starost in drevesno vrsto sadik, zato je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti.
izterjava davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave - absolutni zastaralni rok - s hipoteko zavarovan dolg - izbris iz hipoteke - izrek odločbe
V konkretnem primeru ne gre za odmerno odločbo, zato ni mogoče zahtevati, da ima njen izrek obvezne podatke iz 80. člena ZDavP-2. Iz istega razloga ni podlage za to, da se v odločbi posebej izkaže in utemelji nastanek davčne obveznosti, kot to zahteva tožnik v tožbi. S tem, ko so v izreku odločbe navedene posamezne obveznosti ter njihovi izvršilni naslovi in datumi zapadlosti, je mogoč tudi njen preizkus, in sicer z vpogledom v uradne (davčne) evidence.
Ni podana nedopustna retroaktivna uporaba 126.a člena ZDavP-2, ki se zatrjuje v tožbi. Določba, ki jo vsebuje Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B), velja od objave v Uradnem listu (29. 12. 2009) in s tem za naprej. Z ozirom na datum objave predpisa in zapadlost tožnikovih obveznosti (od leta 2000 do leta 2003) je tudi očitno, da pred začetkom uporabe 126. a člena ZDavP-2 absolutni desetletni zastaralni rok za obveznosti iz odločbe še ni potekel.
denacionalizacija - osebna vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - napačna uporaba materialnega prava
V ponovnem postopku reševanja zadeve upravni organ ni pravilno upošteval stališča sodišča, saj ni opravil ugotovitvenega postopka tako, da bi bil mogoč nesporen zaključek, čigav je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001, s primerjavo nespornih podpisov, ki se nahajajo v upravnem spisu. Šele ob nesporni ugotovitvi, da je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001 podpis matere A.A., bo mogoč sklep, da A.A. odločba ni bila pravilno vročena z osebno vročitvijo.
Posledično je sporna tudi razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Kolikor je denacionalizacijski upravičenec D.D., je utemeljena razveljavitev klavzule pravnomočnosti celotne denacionalizacijske odločbe, saj sta bila C.C. in A.A. zgolj vlagatelja zahteve za denacionalizacijo. Kolikor pa sta vlagatelja tudi denacionalizacijska upravičenca, pa bo treba pri razveljavitvi klavzule pravnomočnosti, če se bo ugotovilo, da bo treba ugoditi zahtevi za vročitev odločbe, upoštevati navedeno, in razveljaviti pravnomočnost zgolj v delu, ki se nanaša na A.A. podržavljeno premoženje.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine dohodki iz delovnega razmerja - prejemki v blagu - vrednost blaga - obrutenje
Za obdavčitev ni relevantno, ali gre za prejemke tožnika v blagu ali v gotovini. Relevantna tudi ni vrsta temveč vrednost blaga, ki ga je (kot zamenjano) v breme družbe A d.d. tožnik izdal iz trgovine. Pri tem je kot tožnikov neto prejemek pravilno upoštevana vrednost izdanega blaga z obračunanim DDV, bruto prejemek, ki je osnova za davek od osebnih prejemkov, pa pravilno ugotovljen z obrutenjem (količnik 1,333) neto prejemka.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - datum pridobitve nepremičnine
Za pravno veljavno pridobitev nepremičnine je potrebno izpolniti zavezovalni (pogodba) in tudi razpolagalni pravni posel (vknjižba v zemljiško knjigo). Logična posledica tega pa je, kot je navedel drugostopenjski organ, da se kot datum sklenitve pogodbe upošteva datum sklenitve pogodbe, ki je lahko podlaga za pravilno izveden prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki se izvede z vknjižbo le-te v zemljiško knjigo. Glede na navedeno je pravilna odločitev, da se kot datum sklenitve prodajne pogodbe in s tem kot čas pridobitve kapitala upošteva pogodba, sklenjena dne 9. 4. 2002.
ZVPI člen 10, 10/1, 11, 16. ZM člen 19, 35, 36, 37. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah člen 19. Pravilnik o splošni maturi člen 66, 66/4. Pravilnik vrednotenja srednješolskega uspeha iz tujih spričeval točka 2, 3, 4.
priznanje izobraževanja v tujini - pretvorba ocen iz tujega izobraževalnega sistema v slovenski sistem - rezultati izbirnega postopka - sprejem v študijski program
Glede na tožnikov splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole (4. in 5. letnik) in na zaključnem izpitu, pri čemer je organ izhajal iz ocenjevanja v Republiki Italiji, ki ga je pretvarjal v skladu s pravili ureditve v Republiki Sloveniji, pravilno ugotovil, da je tožnik, ob razpisnem pogoju določenem v Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2012/2013 (stran 54), da se v obsegu 60 % točk upošteva uspeh pri maturi, v obsegu 40 % točk pa splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih, dosegel 83 točk, kar pa je manj kot minimum točk, potrebnih za uvrstitev v študijski program B., zato ga je pravilno uvrstil na univerzitetni študijski program A., ki ga je tožnik v prijavi navedel kot drugo izbiro, ker je presegel minimum točk, potrebnih za uvrstitev.
ZVV člen 6, 15, 15/1. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2. URS člen 155, 155/2.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakona - retroaktivnost
Izpodbijana odločba ni v nasprotju z načelom socialne države in v pravico tožnice do socialne varnosti ne posega, ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnica s svojimi prejemki presega v zakonu določeno odmerno osnovo za veteranski dodatek, saj njena pokojnina znaša 761,21 EUR.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi, št. U-I-13/13-4 z dne 14. 11. 2013 med drugim navedlo, da ker izpodbijana ureditev ne učinkuje za nazaj, temveč za čas po 1. 1. 2013, to pomeni, da ni v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS.
Podržavljenje po Odloku o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, pojmovno izključuje poznejše podržavljenje premoženja s kazensko sodbo.
Zmotno je mnenje tožnice, da bi lahko prvostopenjski organ, ki je vodil denacionalizacijski postopek, vprašanje državljanstva reševal neposredno na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZDen. Ta določba se nanaša predvsem na osebe, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto po Zakonu o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, ter pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo (2. člen tega zakona) in ki je posebej naveden kot podlaga za denacionalizacijo v 23. točki 3. člena ZDen.
Prvostopenjski organ je na podlagi ugotovitve, da A.A. za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca ni izpolnjeval pogoja jugoslovanskega državljanstva, pravilno odločil, da se denacionalizacijski zahtevek za njemu podržavljeno premoženje zavrne.
ZUP člen 9, 35-4, 138, 230, 230/2, 237, 237/2, 237/2-6. URS člen 153, 153/3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravna podlaga za odločanje o pritožbi
Pravna podlaga za odločanje o pritožbi ne more biti Pravilnik, ki je podzakonski predpis. Določbo Pravilnika, ki omogoča zahtevek za preveritev utemeljenosti iz sklepa o izboru oziroma pritožbo, je mogoče uporabiti le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Izpodbijana odločba bi lahko bila iz tega vidika zakonita le, če bi bila tožeči stranki s prvim sklepom dana ta možnost. Če pomenita oba sklepa odločitev, sprejeto v enotnem postopku, ne gre za primer iz 4. točke 35. člena ZUP in s tem kršitev po 6. točki drugega odstavka 237. člena ZUP niti uresničitev določil Pravilnika, pač pa za uresničitev 138. člena ZUP.
Upravni organ je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovil in ga tudi argumentirano obrazložil. Iz obrazložitve jasno izhaja katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter kolikšno število točk je bilo pri tem glede na maksimalno možno število točk tožniku dodeljenih. Upravni organ je s svojo odločbo tožečo stranko seznanil z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je odločil o financiranju.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZDT člen 173.
strokovni pregled nad delom okrožne državne tožilke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zapisnik o strokovnem pregledu dela - zavrženje tožbe
Izpodbijani zapisnik o strokovnem pregledu dela v posamezni zadevi ne šteje med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z njim se tudi (še) ne more poseči v pravice posameznika, ker gre za akt, ki še ne učinkuje, to je, še ne povzroča pravnih posledic. Zapisnik (lahko) učinkuje šele, ko (in če) je uporabljen kot ena izmed podlag za ugotovitev sposobnosti tožnice za opravljanje tožilske službe ali v okviru odločanja pristojnega organa glede napredovanja tožnice po drugem odstavku 37. člena ZDT-1 ali v okviru odločanja pristojnih organov v zvezi z disciplinskim postopkom, uvedenim zoper tožnico, po določbah 79. - 92. člena ZDT-1. Sam zapisnik zato iz teh razlogov nima samostojnega pravnega varstva.
stroški davčnega postopka - uspeh v postopku - uspeh v pritožbo - nadomestni sklep organa druge stopnje
Stališče tožnika, da je s pritožbo uspel, ne drži. Davčni organ je namreč z izdajo nadomestnega sklepa saniral zgolj ugotovljene procesne nepravilnosti. Po 242. členu ZUP lahko upravni organ po vloženi pritožbi zadevo reši drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe, v kateri lahko, kot je to v obravnavani zadevi storil tožnik, v celoti ponovi pritožbene ugovore, ki jim davčni organ z nadomestnim sklepom ni sledil. Odločitev, da se tožniku priznajo le stroški pritožbe zoper nadomestni sklep, je po presoji sodišča pravilna in skladna s tarifo Zakona o odvetniški tarifi, po kateri se določbe 3. dela (podpoglavja 4.6) za izvršbo v upravnem postopku uporabljajo smiselno in torej z upoštevanjem specifične ureditve upravnega odločanja.
izterjava davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave - absolutni zastaralni rok - s hipoteko zavarovan dolg - izrek odločbe
V konkretnem primeru ne gre za odmerno odločbo, zato ni mogoče zahtevati, da ima njen izrek obvezne podatke iz 80. člena ZDavP-2.
Podana ni nedopustna retroaktivna uporaba 126.a člena ZDavP-2, kot se zatrjuje v tožbi. Določba, ki jo vsebuje Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B) velja od objave v Uradnem listu 29. 12. 2009 in s tem za naprej. Z ozirom na datum objave predpisa in zapadlost tožnikovih obveznosti od leta 2000 do 2003 pa je tudi očitno, da pred začetkom uporabe 126.a člena ZDavP-2 absolutni 10-letni zastaralni rok za obveznosti iz odločbe še ni potekel. To pa po ustaljeni sodni praksi pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče uspešno uveljavljati uporabe določb ZDavP in s tem zakona, ki je veljal v času, ko so nastale obveznosti iz odločbe.
ZUTD člen 115, 129, 129/1, 129/1-9. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzorom nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 20, 20/1, 20/1-g, 42, 44, 44/3.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - neopravičen izostanek - opravičljivi razlogi
Tožnik v roku 8 dni po prenehanju razlogov za izostanek s svetovalnega razgovora ni podal ustreznega opravičila, zato je prvostopenjski organ izdal zakonito in pravilno odločbo, s katero je tožnika prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Pavšalnih opravičil, kot jih je tožnik navedel v pritožbi, prvostopenjski organ ni mogel upoštevati in jih ne more niti sodišče.
ZEKom-1 člen 33, 33/3. ZUP člen 129, 129/1, 129-1.
dodelitev radijskih frekvenc - pobuda zainteresiranega za uporabo radijskih frekvenc - upravna zadeva
Pobuda zainteresiranega za uporabo razpoložljivih radijskih frekvenc za javni razpis glede na faze postopka, razdelane v ZEKom-1, ne pomeni vloge za izdajo odločbe, temveč šele predhodno fazo pred eventualnim razpisom javnega razpisa. Ne pomeni niti, da ima APEK obveznosti na podlagi vložene pobude, da razpoložljivo radijsko frekvenco objavi z javnim razpisom.
Ker na podlagi vložene pobude zainteresiranega za uporabo razpoložljivih radijskih frekvenc ne obstaja obveznost APEK, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi vlagatelja pobude, sodišče soglaša s toženo stranko, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 33. člena ZEKom-1 uzakonjena zgolj obveznost APEK, da v inštrukcijskem roku 15 dni pisno obvesti pobudnika o svoji nameri, ali namerava za razpoložljive radijske frekvence izvesti javni razpis.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-2, 32, 32/1, 32/2, 44, 44/1, 85, 85/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 13.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - višina odškodnine - ugotavljanje vrednosti nepremičnine
Spremljanje in ugotavljanje izhodiščne vrednosti kmetijskega zemljišča ter način ugotavljanja te vrednosti je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot določa Odlok o načinu določanja prednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije. Gre za podzakonski predpis, materialno pravo, katerega vsebina ne more biti stvar kontradiktornega upravnega postopka.
Pri podržavljenju po ZNNZ je relevantno stanje ob odvzemu posamezne parcele iz posesti, torej trenutek dejanskega podržavljenja. To je trenutek, ki se ga upošteva tako pri določitvi položaja denacionalizacijskih upravičencev pri podržavljenju po ZNNZ, kot trenutek, ki se ga upošteva pri preračunu ob podržavljenju dane odškodnine. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je potrebo ugotoviti za vsako parcelo, ki se je odvzemala iz posesti, stanje komunalne opremljenosti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku pred ESČP - pridobitev premoženja ali dohodkov
V zadevi ni sporno, da je tožnica v postopku pred ESČP povrnitev stroškov uveljavljala in da ji ti z odločbo sodišča niso bili prisojeni. V tem pogledu iz razlogov odločbe sledi, da sodišče Republiki Sloveniji ni naložilo povrnitve stroškov pravnega zastopanja izključno zato, ker je bila tožnici za pokritje teh stroškov dodeljena brezplačna pravna pomoč. Znesek, ki je bil izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, je bil po navedenem Republiki Sloveniji povrnjen že z odločitvijo sodišča, da ji, kot nasprotni stranki v postopku, povrnitve stroškov pravnega zastopanja tožeče stranke ne naloži. Država zato po presoji sodišča do (ponovne) povrnitve stroškov po določbah ZBPP ni upravičena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - najemnina
Ugotovitvam tožene stranke glede višine lastnega dohodka tožnik v tožbi ne nasprotuje, ugovarja le, da tožena stranka ni upoštevala, da mora za najemnino za stanovanje plačevati po 300 EUR, kar mu zmanjšuje finančna sredstva. Sodišče tožniku glede tega pojasnjuje, da navedeni tožbeni ugovori za odločitev v zadevi niso relevantni, saj na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo izdatki, ki jih ima prosilec za poravnavanje tekočih obveznosti.
denacionalizacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem položaju, ne glede na to ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku (v obravnavanem primeru v denacionalizacijskem postopku glede na določbe ZDen).
obračun in izplačilo plač pravosodnim funkcionarjem - plača državnega tožilca - uvrstitev v plačni razred
ZUJF v 157. členu (obračun in izplačilo plač pravosodnih funkcionarjev), določa, da so državni tožilci upravičeni do obračuna in izplačila plače v skladu s plačnim razredom, določenim v 16. členu ZSPJS-L, s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ZUJF, to je od 1. 6. 2012 dalje. Funkcija okrožne državne tožilke je v 16. členu ZSPJS-L uvrščena v 50. - 53. plačni razred. Tožnica je z do tistega trenutka doseženimi napredovanji na funkciji okrožne državne tožilke dosegla 48. plačni razred (po starem) in se zato po drugem odstavku 18. člena ZSPJS-L uvrsti v (novi) 50. plačni razred.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev Azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil. To pomeni, da očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Ker zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje, je sodišče tožbo zavrglo.