ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-5, 66/1-7. ZUP člen 14, 99, 99/3, 113, 113/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - pogodba o opremljanju - predložitev dokazil - podaljšanje roka za predložitev dokazil - stroški postopka
Zmotno je tožbeno stališče, da bi moral upravni organ s podaljševanjem roka za predložitev zahtevanega dokazila tožnici dati možnost, da izpolni predpostavke za izdajo gradbenega dovoljenja. Dejstvo je, da je 30. 12. 2010 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na stavbnih zemljiščih, ki niso bila komunalno opremljena niti v času izdaje izpodbijane odločbe, saj ni sporno, da na tem območju ni zgrajena infrastruktura, ki bi omogočala oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Prav tako ni sporno, da v vsem tem času tožnica in MOL nista sklenili pogodbe o opremljanju, kar pomeni, da bi bilo vsakršno nadaljnje podaljševanje roka za predložitev pogodbe oziroma določitev premalo določnega roka v smislu „do končanja upravnih postopkov“, na katere se sklicuje tožnica, v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP.
V konkretni zadevi, ko je drugostopenjski organ sicer delno spremenil prvostopenjsko odločbo, kljub temu pa je bila tožničina zahteva zavrnjena, ni podlage za priznanje njenih pritožbenih stroškov.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - izjemne družinske in socialne razmere - odločitev kolegijskega organa - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - nova dejstva in novi dokazi
Toženka ni upoštevala navodila sodišča, da je treba navesti, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. Kadar namreč odloča kolegijski organ, je nedvomno pomembno to, da je bil organ sklepčen in da je odločitev veljavno sprejeta.
Če je toženka pri predhodnem odločanju že upoštevala tožnikov dokaz, je protislovno, da ga v ponovljenem postopku ob sklicevanju na 238. člen ZUP ne upošteva. Poleg tega sodišče izpostavlja, da sama objava Navodil za vlogo prošnje za izjemen vpis še ne pomeni upoštevanja načela zaslišanja stranke. Če je imel prvostopenjski organ namen tožnikovo prošnjo zavrniti, ker meni, da tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, bi moral tožniku ob upoštevanju 9. člena ZUP dati možnost, da se pred izdajo akta izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev.
ZTuj člen 33, 33/1, 36, 36/2, 47, 47/1, 47/5. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 5/1. ZUP člen 130, 130/2, 248, 248/3. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2.
tujec - dovoljenje za prebivanje - izdaja nadaljnjega dovoljenja za prebivanje iz drugega razloga - združitev družine - vložnik prošnje za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine - zavrženje prošnje - združitev zadev v en postopek - odločitev organa druge stopnje o pritožbi - sprememba razlogov odločitve - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Iz prvega odstavka 47. člena ZTuj-2 izhaja, da ima pravico do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani (le) v tem odstavku opredeljeni tujec (in ne njegov družinski član). Skladno s tem je po določbi petega odstavka 47. člena ZTuj-2 (le) tujec iz prvega odstavka tega člena (in ne njegov družinski član) tisti, ki lahko vloži prošnjo za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje svojemu družinskemu članu iz razloga združitve družine. Citirane določbe 47. člena Ztuj-2 je treba šteti za specialno ureditev glede na določbi prvega odstavka 33. člena oziroma drugega odstavka 36. člena ZUS-1. Zato jih je treba uporabiti v vseh primerih, ko se prosi za izdajo dovoljenja za prebivanje iz razloga združitve družine, torej tudi v primeru, ko se prosi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje iz drugega razloga v smislu drugega odstavka 36.člena ZTuj-2, kadar je ta drugi razlog združitev družine. Takšna zakonska ureditev je skladna z Direktivo Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine.
Glede na določbe ZUS-1 odločba, s katero drugostopenjski organ zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v prvostopenjsko odločitev, pomeni zgolj odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu, ampak je treba v takšnem primeru izpodbijati prvostopenjski upravni akt, na katerega se nanaša odločitev o zavrnitvi pritožbe. Se pa pri presoji zakonitosti tega akta upoštevajo tudi razlogi drugostopenjskega organa, s katerimi ta dopolni oziroma spremeni razloge, s katerimi je odločitev utemeljil prvostopenjski organ. S takšno uporabo zakona, ki je že več let povsem ustaljena v sodni praksi, je stranki zagotovljeno polno in učinkovito sodno varstvo, saj se pri presoji v upravnem sporu upoštevajo tudi razlogi drugostopenjskega organa. Ta ima namreč izrecno zakonsko pooblastilo, da v primeru, če spozna, da je izrek v odločbi oziroma sklepu prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, v svoji odločbi navede pravilne razloge, pritožbo pa zavrne. Zato tudi ni mogoče slediti tožbenemu stališču, da bi drugostopenjski organ, ker je odločitev bistveno drugače obrazložil, tožnikovi pritožbi moral (delno) ugoditi.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - upravni spor - pravni interes - kazenski postopek - poslovna skrivnost - ustna obravnava
Tožeča stranka ima pravni interes za vložitev tožbe, saj je bila njej izdana odločba, s katero ji je naloženo, da mora prosilcu razkriti določeno svojo dokumentacijo, s katero razpolaga.
Organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali postopka s prekrški, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če gre za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Sodišče se strinja s toženko, da so poslovna skrivnost vsi tisti dokumenti, ki so posebej označeni z oznako poslovna skrivnost, še vedno pa ostaja odprto vprašanje glede tistih dokumentov, kjer je treba presojati, ali bi razkritje pomenilo občutno škodo za posameznega udeleženca, če bi bila z dokumentacijo seznanjena nepooblaščena oseba. Toženka je sicer pridobila mnenja teh gospodarskih subjektov, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati, da so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi. V takem primeru je po prvem odstavku 154. člena ZUP treba razpisati ustno obravnavo.
ZGO-1 člen 58, 58/2, 66. Pravilnik o projektni dokumentaciji člen 17.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
Projektna dokumentacija, ki je v spisu, ima vse predpisane sestavine po tedaj veljavnem Pravilniku o projektni dokumentaciji, saj v skladu s 17. členom omenjenega pravilnika vsebuje zbirno poročilo, v katerem so zajeti vsi tisti podatki, ki jih organ potrebuje za izdajo gradbenega dovoljenja.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - dodatek za pomoč in postrežbo
Tožnik glede na to, da je že dopolnil 55 let starosti, izpolnjuje pogoje za varstvo po ZVV, vendar pa za pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, zakon zahteva še dodaten pogoj, in sicer, da vojni veteran prejema veteranski dodatek ali pa izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na pogoje za pridobitev pravice do plačila zdravstvenih storitev ne vpliva.
mednarodna zaščita - status begunca - uživanje pomoči ali zaščite organov in agencij združenih narodov - subsidiarna zaščita - dezerter - smrtna kazen
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa begunca, ker je podan razlog za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ, po katerem se status begunca prosilcu ne prizna, če že uživa pomoč ali zaščito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega komisariata.
Pravilno je toženka presodila tudi tožnikove navedbe, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo podvržen smrtni kazni. To dejstvo iz pridobljenih poročil ne izhaja. Ne gre namreč za situacijo, da bi bil tožnik obravnavan kot dezerter, ki bi prestopil na nasprotno stran; le v tem primeru pa bi tožnika lahko, glede na pridobljena poročila, doletela smrtna kazen.
upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - nova dejstva in novi dokazi - kasnejša odprava izpodbijanega upravnega akta - zavrženje predloga za obnovo postopka
Da je upravni organ kasneje odpravil odločbo, ki je bila izpodbijana s tožbo v upravnem sporu in o kateri je bila izdana sodba, ni dejstvo, zaradi katerega bi se lahko postopek upravnega spora obnovil na temelju 1. alineje prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Nova dejanska okoliščina, ki je podlaga za obnovo postopka po navedeni zakonski določbi, je namreč lahko le tista okoliščina, ki je že obstajala v času, ko je bil izdan v upravnem sporu izpodbijani upravni akt (vendar stranka zanjo ni vedela in je zaradi tega ni uveljavila v prejšnjem postopku). Tudi sicer pa se iz navedenega razloga obnova sme dovoliti le, če je sodišče v upravnem sporu samo ugotavljalo dejansko stanje.
Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 točka IV. ZZK-1 člen 5.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - izvedba prevzema kmetije - vpis lastništva v zemljiško knjigo - učinkovanja vpisa pravic v zemljiško knjigo
ZZK-1 začetek učinkovanja vpisanih pravic in pravnih dejstev veže na dan, ko je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Tega dne je zato tudi izveden prevzem kmetije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnik v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da je bil v času oddaje prošnje zaposlen, ampak je zatrjeval, da je le prejemnik denarne socialne pomoči. Ker je s tem navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 69, 69/1. ZKme-1 člen 40, 40/2.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - razlogi za zamudo
Pritožbeni organ o tožnikovi pritožbi ni odločil v roku iz drugega odstavka 40. člena ZKme-1, odločil pa tudi ni na novo zahtevo. Ker veliko število nerešenih zadev pri organu, ki bi moral odločiti o pritožbi, ni opravičljiv razlog za zamudo, je tožba zaradi molka organa utemeljena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Tožnik pravice graditi na zemljiščih ni izkazal. Za gradnjo na navedenih zemljiščih bi bilo namreč treba pridobiti soglasje vseh solastnikov zemljišč, na katerih želi tožnik graditi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2, 80.
mednarodna zaščita - zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se tožnik ne nahaja več v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, po presoji sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za upravni spor.
ZDIJZ člen 6, 6/2, 11, 11/1, 11/1-6. ZMat člen 18a.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - test javnega interesa - matura - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Šele če sta oba pogoja izpolnjena, pride v poštev test javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in če bi ta test pokazal, da je interes za razkritje močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa, bi bilo možno uporabiti izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru ne gre za razvrščanje šol, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti rezultate mature ali druge kazalce kakovosti posamezne šole. Sporna preglednica vsebuje le število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov, opredeljenih z zaporedno številko. Posredovanje podatka, katera šola je umeščena pod posamezno številko, tako ne omogoča razvrščanja šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat.
ZVV člen 6, 6/1. ZUJF člen 100, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - pravica do varstva po zvv - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe
Z uveljavitvijo ZUJF ima pravico do varstva po ZVV vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.
Upravne enote po uradni dolžnosti ugotavljajo, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1. 1. 2013 dalje še izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakonu, in če ugotovijo, da jim ta pravica ne pripada več, razveljavijo odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona. Takšna zakonska ureditev, kot je že odločilo Ustavno sodišče, ni v neskladju z Ustavo.
ZUJF člen 100, 231, 231/1, 231/2. ZVV člen 6, 6/1.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakona - tožbeni ugovor o neustavnosti zakonske ureditve - poseg v pridobljene pravice - retroaktivnost
Ustavno sodišče je odločilo, da prvi in drugi odstavek 231. člena ZUJF nista v neskladju z Ustavo RS. Glede na takšno odločitev Ustavnega sodišča in ker so tožbeni ugovori uperjeni le v neskladnost prvega in drugega odstavka 231. člena ZUJF z Ustavo, je sodišče tožbo zavrnilo.
ZVPNPP člen 4, 8, 10, 10-8, 12, 12/2. ZUP člen 35, 36, 37.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - možnost oškodovanja potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - prepoved nepoštene poslovne prakse - predlog za izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe
Tržni inšpektor je pri inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da namerava tožnica le nekaj dni po opravljenem nadzoru razposlati katalog, v katerem potrošnikom v nasprotju z ZVPNPP obljublja nagrade. Glede na ugotovljeno je tržni inšpektor izpodbijano odločbo pravilno oprl na določbo drugega odstavka 12. člena ZVPNPP, saj je bila tožnica tik pred tem, da uporabi nepošteno poslovno prakso, ki bi lahko imela za posledico oškodovanje prejemnikov kataloga.
Ker se je predlog za izločitev uradne osebe nanašal na izločitvene razloge po prvem odstavku 37. člena ZUP (obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranost uradne osebe), tržni inšpektor kljub vloženemu predlogu za izločitev ni smel prenehati z delom v zadevi, kar pomeni, da je bil upravičen izdati izpodbijano odločitev, četudi o predlagani izločitvi še ni bilo odločeno.