Kadar delodajalec od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu jo je ta povzročil z delom ali v zvezi z delom in delavec uveljavlja soodgovornost oškodovanca, se mora sodišče do takšnih navedb toženca opredeliti. Opustitev opredelitve do ugovora soodgovornosti pomeni kršitev pravice stranke do izjavljanja.
vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prestavitev ceste
Tožnica tožbenega zahtevka ni utemeljevala z morebitnimi dodatnimi deli na cesti, ampak je zatrjevala, da neupravičen poseg v njeno lastninsko pravico predstavlja prestavitev trase ceste, in sicer tako, da cesta sedaj teče po njenem zemljišču. Za odločitev, ali je zahtevek utemeljen ali ne, je zato pomembno le, ali je dejansko šlo za (samovoljno) prestavitev ceste.
ZNP člen 19, 19/1, 20. ZMZPP člen 111. ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/1, 107/2, 114, 120, 127. 127/1.
materialni udeleženec – pravni interes
Udeleženka je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo izdano v predmetnem postopku prizadet njen pravni interes, saj je uspešna izterjava njene terjatve v izvršilnem postopku odvisna od priznanja tuje sodne odločbe. Zarubljena terjatev je bila prisojena s tujo sodno odločbo, katere priznanje predlagatelj (dolžnik udeleženke) uveljavlja v predmetnem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071955
URS člen 22. ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 186, 186/1, 186/3, 186/4.
delovna nezgoda – posojeni delavec – alternativna vzročnost – odgovornost za drugega – ustaljena sodna praksa
Kadar je delavec "posojen" drugemu delodajalcu (glavnemu izvajalcu), tedaj formalni delodajalec lahko odškodninsko odgovarja le, če mu je mogoče kaj konkretnega očitati. Če bo ta pogoj izpolnjen, potem se odpira možnost uporabe alternativne vzročnosti iz 186. člena OZ. V tej zadevi ni bilo tako.
ZIZ člen 62, 62/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - menica brez protesta - odločba domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - domneva nevarnosti
Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen, ne pomeni, da je odpadel eden od naslovov za domnevo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
podizvajalsko razmerje – stranska intervencija – pravni interes
Kot bistveno je potrebno pri podizvajalskem razmerju upoštevati, da ob takšni opredelitvi razmerja obstajata dve samostojni obligacijski razmerji, in sicer razmerje med glavnim naročnikom in izvajalcem ter razmerje med izvajalcem in podizvajalcem. Ker so obligacijska razmerja relativna, učinkujejo pravice in obveznosti, ki so vsebina teh razmerij, le med strankami posameznega razmerja.
stroški postopka - odvetniška tarifa - presoja uporabe zakona - trenutek začetka teka postopka
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji ne glede na to, ali se je le-ta kasneje nadaljeval po določbah drugega zakona ali morebiti na drugi stopnji. V obravnavani zadevi se je postopek nedvomno začel z vložitvijo izvršilnega predloga, zato se za odmero stroškov celotnega postopka, tudi potem, ko se je le-ta nadaljeval v pravdi, uporablja „stara“ Odvetniška tarifa iz leta 2003.
Da pritožbeno sodišče pritožbo vsebinsko obravnava, mora kot procesna predpostavka vedno obstajati pravni interes pritožnika za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da izrečeni ukrepi (s katerimi se pritožnik ne strinja) trajajo do konca septembra 2012, je jasno, da ti v trenutku odločanja o pritožbi ne veljajo več. Zato pravni interes nasprotnega udeleženca za njihovo (pritožbeno) izpodbijanje ni več podan.
Družba, ki postane insolventna, sme opravljati tista plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe. Med njimi so tudi plačila tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe. Toda po tretjem odstavku 34. člena ZFPPIPP mora družba vse upnike, ki so v enakem položaju (v okviru nujnih plačil), tudi enako obravnavati. Zato nujnost dobave še ni razlog za izključitev objektivnega pogoja izpodbojnosti.
škoda zaradi izgube zaslužka – premoženjska škoda – poklicni fotograf – renta
Tožnik zahtevek za povrnitev premoženjske škode uveljavlja zaradi nezmožnosti opravljanja svojega poklica v obsegu, ki ga je tožnik pred nesrečo opravljal kot poklicni fotograf. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev premoženjske škode in določitev rente je po svoji vsebini drugačen kot v primeru opravljanja poklica v okviru delovnega razmerja (na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi). Ker je tožnik svoje storitve samostojno ponujal na trgu, je za določitev bodočih zaslužkov potrebno upoštevati tudi specifiko in tveganja, ki so prisotna pri samostojnem opravljanju podjema. V tej zvezi so ključni trije sklopi dejanskih okoliščin in sicer preteklo poslovanje subjekta, utemeljenost pričakovanega bodočega poslovanja, učinek posledic škodnega dogodka.
dediščinska tožba – ugotovitveni del – dajatveni del – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – nepošteni posestnik zapuščine – dedovanje v tretjem dednem redu
Tožba in s tem odločitev o dediščinski tožbi mora vsebovati ugotovitveni del, s katerim se ugotovi dedna pravica in dajatveni del za izročitev zapuščine ali njenega dela.
zaslišanje stranke – dokazna ocena izpovedi stranke – materialno procesno vodstvo – kršitev določb postopka
Tožnica je, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje trditve o kraju in načinu padca. Zaslišanje strank je tudi dokaz, s katerim se lahko ugotovijo sporna dejstva, in ga mora sodišče, tako kot vsak drug dokaz, oceniti. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj (glede na zavrnitev tožbenega zahtevka in neobstoj nasprotnega dokaza očitno) ne verjame tožničini izpovedbi oziroma zakaj jo šteje za neverodostojno, se izpodbijane sodbe ne more preizkusiti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – individualni odpust – kolektivna pogodba – primerljivi delavci
V primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, da so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in če obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev. V skupino primerljivih delavcev (izmed kateremu bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 7, 7/1, 112, 112/8, 365, 365/1, 428, 428/2.
pravočasnost pritožbe – očitna pomota – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – nepristojno sodišče – pritožba naslovljena na pristojno sodišče – očitna pomota kvalificiranega vložnika – očitna pomota odvetnika
Sodišče druge stopnje na načelni ravni ne izključuje, da se očitna pomota, ki jo je sicer potrebno razlagati restriktivno, lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa tožnica za svoje (povsem pavšalne) navedbe o očitni pomoti ni ne predlagala ne predložila dokazov, na podlagi katerih bi sodišče druge stopnje sploh lahko presojalo, ali gre v konkretnem primeru za očitno pomoto.
Glede na dejstvo, da je bil tožnik v celotnem letu zaposlen pri treh različnih delodajalcih, mu je bil vsak od delodajalcev dolžan zagotoviti le sorazmerni del dopusta in tako tudi sorazmerni del regresa (drugi odstavek 162. člena ZDR).
V primeru, če je tožnik opravljal delo, ko je bil sicer v bolniškem staležu, mu mora tožena stranka plačati ustrezno plačilo za opravljeno delo.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – sodno varstvo – nezakonitost odločitve agrarne skupnosti – ničnost sklepa agrarne skupnosti – izpodbojnost sklepa agrarne skupnosti – ugotovitvena tožba – pravni interes
Razmerje med člani agrarne skupnosti in skupnostjo je civilnopravne narave. Sodno varstvo v takih sporih je (v odsotnosti posebne ureditve) zagotovljeno v pravdnem postopku. Njegov obseg in vsebino določajo pravila o vrstah tožb in njihovih predpostavkah.
Ker želi tožnica jasnost glede (ne)obstoja razmerja med novim članom in agrarno skupnostjo ter vplivom tega razmerja na spremembo njenega lastninskega položaja v skupnosti, je podan pravni interes za odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti sklepa agrarne skupnosti in za ugotovitev, da novo sprejeti član ni član agrarne skupnosti.
Odločitev o sprejemu v članstvo kljub neizpolnjevanju vnaprej dogovorjenih pogojev, določenih v pravilih agrarne skupnosti, sama po sebi še ne pomeni njene nezakonitosti, sploh pa ne take, ki bi utemeljevala njeno ničnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožniku se očita neizpolnjevanje delovnih obveznosti, to je neupoštevanje navodila, da je s strani stranke podpisane dobavnice treba vrniti tudi za opravljene vožnje, pri katerih ni bilo materiala za odvoz. Dejansko stanje glede poslovanja z dobavnicami je ostalo nerazčiščeno. V kolikor držijo navedbe tožnika, da je vsakič dobil cel šop (pet do šest izvodov) dobavnic z natisnjenim datumom, da je potem dejansko opravil manj voženj, kot je bilo prejetih dobavnic, ter se je tudi zato nabralo večje število nepodpisanih dobavnic, potem tožniku glede dobavnic, ki so ostale nepodpisane iz tega razloga, ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – dokazno breme
Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR dokazati, da je zatrjevani razlog utemeljen, to je, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kot to določa prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče ni pristojno presojati in ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga lahko presoja le, ali gre zgolj za navidezni razlog in ali gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti poti – pridobitev stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti – razširitev služnosti zaradi sodobnejše kmetijske mehanizacije – obstoj druge poti
Ob izpolnitvi vseh zakonsko zahtevnih pogojev za priposestvovanje služnosti poti, je materialnopravno povsem nepomemben obstoj (tudi) drugih poti. Kljub načelu restrikcije (civiliter uti) praviloma ni mogoče zahtevati prenehanja služnosti v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini, saj to načelo narekuje čim manj obremenjujoče izvrševanje obstoječe služnosti, ne pa njene popolne odprave.
Zaradi uporabe novejše kmetijske mehanizacije obseg služnosti oziroma bremena služečega zemljišča ni povečan ob presoji, ali je pot dovolj utrjena in široka, oziroma take kvalitete, da brez škode prenese novo obremenitev, ali se moderna kmetijska mehanizacija uporablja za isti namen kot prejšnja vozila, kot tudi druge okoliščine (oziroma nevšečnosti) primera.