Ugotovitve o premoženjskem stanju stranke so dale prvostopenjskemu sodišču podlago za pravilno odločitev, in sicer zavrnitev tožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
OZ člen 639, 639/3, 649, 649/1, 650, 660, 662, 662/1. ZPP člen 454, 454/1.
gradbena pogodba o izvedbi del – napaka pri izdelavi gradbe – napaka v solidnosti gradbe – razpis naroka
Konkreten posel izgradnje vodovoda oz. vodovodne napeljave je glede na vrsto in obseg dela ter zahtevnost dela mogoče uvrstiti med gradbeno pogodbo (prvi odstavek 649. člena OZ), pri čemer gre pri vodovodu tudi za gradbo v smislu določbe 650. člena OZ. Izvajalec pa odgovarja za morebitne napake pri izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – navidezni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podla tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, saj zanjo ni bilo utemeljenega odpovednega razloga po prvi alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Delo, ki ga je opravljala tožnica po pogodbi o zaposlitvi, je še vedno obstajalo, vendar pa je to delo opravljala na novo zaposlena delavka pod drugačnim nazivom delovnega mesta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067959
OZ člen 587. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
najemna pogodba – obratovalni stroški – kontrolni pregled toplotne postaje in kotlovnice – spor majhne vrednosti
Strošek rednega kontrolnega pregleda toplotne postaje in kotlovnice sodi v kategorijo obratovalnih stroškov, ki jih je dolžan plačati najemnik oziroma uporabnik stanovanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0074461
ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 118, 118/2.
predhodna odredba – pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi – verjetno izkazan obstoj obligacijskega razmerja – domneva nevarnosti – določitev upravnika – stroški upravljanja in obratovanja
Od uveljavitve novele ZIZ-I mora dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo dolžnikovega neutemeljenega in pavšalnega ugovora. Dolžnik ob pavšalnem ugovoru mora prevzeti nase „tveganje“, da bo upnik po vložitvi dolžnikovega ugovora predložil listine, s katerimi bo verjetno izkazal obstoj obligacijskega razmerja, nadaljnji ugovori dolžnika v zvezi s slednjimi pa bodo predmet meritornega obravnavanja spora, ne pa presoje v postopku izdaje predhodne odredbe.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 83, 83/2, 88.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Terjatev je verjetno izkazana, če okoliščine, ki govorijo v prid obstoju določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki govorijo proti obstoju takšnega dejstva.
Ker je pri tožniku prišlo do sprememb v stanju invalidnosti (v okviru III. kategorije se potrebne dodatne omejitve v polovičnem delovnem času), ima pravice na podlagi spremenjene invalidnosti (pravica do dela s polovičnim delovnim časom z omejitvami in do delne invalidske pokojnine) od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 227, 271, 275, 304, 304/1, 304/1-2, 308, 308/6. ZPP člen 182, 182/2, 329, 329/3.
ugotovitev obstoja ločitvene pravice – napotitev na pravdo – vložitev ugotovitvene tožbe – pravni interes – preuranjen predlog
Določilo 308. člena ZFPPIPP samo po sebi še ne predstavlja (zadostne) podlage za vložitev ugotovitvene tožbe. Za to je potrebna še napotitev, vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev. Če bi v tem primeru upravitelj, glede na to, da ni bil napoten na vložitev tožbe, tožbo v skladu s 308. členom ZFPPIPP vseeno vložil, bi pravdno sodišče takšno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa moralo zavreči.
plača – prevedba – združitev pravd – uvrstitev v plačni razred
Prvi in drugi odstavek 300. člena ZPP dajeta sodišču možnost združitve večih pravd v skupno obravnavanje (ob pogojih, ki izhajajo iz prvega odstavka 300. člena ZPP), če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Ta odločitev je stvar procesnega vodstva in o njej odloči sodišče, ne glede na predlog stranke. Tudi če stranka predlog poda, sodišče na ta predlog ni vezano.
Tožnikova plača je bila prevedena glede na količnik, ki je bil za tožnikovo delovno mesto določen z dokončnim sklepom, zato njegov zahtevek po odpravi izpodbijanega sklepa tožene stranke o prevedbi plače ni utemeljen.
Ker je tožnik še zmožen opravljati delo z omejitvami, na katerega je razporejen kot invalid III. kategorije, v polnem delovnem času, ni prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek na priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja (pravica do dela v polovičnem delovnem času) neutemeljen.
sodna določitev meje – vsebina predloga za ureditev meje– stranke postopka – lastniki sporne parcele
Gre za nepravdni postopek in ni nujno treba, da so vsi solastniki takoj v postopku. Lahko jih sodišče pritegne kasneje. Predlagatelj je pravočasno sporočil številke dednih spisov in kdo so iz teh dednih spisov dediči.
izbira kandidata – organi javnih vrtcev in šol – direktor – ravnatelj - združitev funkcije – imenovanje direktorja
Tožena stranka ni nedopustno združila funkcij direktorja zavoda in ravnatelja šole ter izvedla enofazno glasovanje. Člen 51/3 ZOFVI določa, da lahko funkcijo direktorja v javno vzgojno – izobraževalnem zavodu opravlja tudi ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, če je z aktom o ustanovitvi tako določeno. Možnost skupnega opravljanja funkcij direktorja in ravnatelja je predvidel tudi 3. odstavek 55. člena ZOFVI, ki je v primeru hkratnega opravljanja funkcije direktorja in ravnatelja ene izmed organizacijskih enot dopuščal krajši mandat direktorja (od splošno določenega 5-letnega mandata), če je to določeno z aktom o ustanovitvi. Ta krajši mandat pa glede na člen 55/3 ZOFVI ni mogel trajati manj kot dve leti. Ob upoštevanju navedenega in ker je v Sklepu o ustanovitvi tožene stranke razvidna možnost sočasnega opravljanja funkcije direktorja in ravnatelja in možnost sočasnega imenovanja direktorja in ravnatelja, so obstajali pogoji za združitev postopka imenovanja ravnatelja in direktorja, še posebej ob dejstvu, da je obe funkciji opravljala ena oseba. Zato izbira kandidata na razpisano delovno mesto ravnatelja in direktorja ni nezakonita.
ZZVZZ člen 84. ZPP člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/1, 229, 229/1.
bolniški stalež – nadomestilo
Tožnik je v sodnem postopku izpodbijal pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero mu je zaključil bolniški stalež. Zahtevka na izplačilo nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela ni postavil niti pri tožencu niti pri sodišču, zato je sodišče utemeljeno odločalo le o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ter s tem v zvezi o bolniškem staležu, ne pa tudi o nadomestilu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nova odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Delodajalec ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi dvakrat in to še v času trajanja sodnega postopka. Nova redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času, dokler traja spor o zakonitosti prve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni zakonita.
ZDR člen 39, 39/3, 81, 81/3, 112, 112/1. OZ člen 168.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - škoda zaradi izgubljenega dobička
Zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost izredne odpovedi delavca (3. odstavek 81. člena in 1. odstavek 112. člena ZDR).
Delodajalec lahko zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in takojšnjega prenehanja dela delavca, torej zaradi nespoštovanja odpovednega roka ter odškodnino zaradi bodočih izgubljenih poslov, kar predstavlja škodo zaradi izgubljenega dobička, v smislu določbe 168. člena OZ.
Dejstvo, da tožeča stranka (delodajalec) tožencem (delavcem) ni izplačevala dogovorjenega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ne pomeni, da delodajalec ne more veljavno uveljavljati odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule. Konkurenčna klavzula ima pogodbeno naravo, in če delavci iz obligacijskega razmerja niso prejeli svojega dela izpolnitve (nadomestila), imajo v ta namen na voljo vsa dopustna pravna sredstva za uveljavljanje svojega zahtevka in samo dejstvo neplačila, ne izniči učinka pogodbeno dogovorjene konkurenčne klavzule. Zakon namreč ničnost konkurenčne klavzule veže na dejstvo, da denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule sploh ni določeno (tretji odstavek 39. člena ZDR), če pa delodajalec nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ne plačuje, ima delavec, upoštevajoč določbe OZ pravico, da od delodajalca zahteva plačilo nadomestila ali od konkurenčne klavzule odstopi, s čimer je prost svojih obveznosti, v obeh primerih pa lahko od delodajalca zahteva povrnitev škode.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073878
ZDen člen 72, 72/2, 88, 172. ZOR člen 154, 185, 185/3, 186, 190. ZD člen 132. SZ člen 125, 147, 147/1, 147/2, 150.
oblike vrnitve premoženja – ovire za vrnitev v naravi – odtujitev premoženja, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – dobrovernost tretjega – odškodninska odgovornost odsvojitelja – obseg škode – nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine – obseg nadomestila – prehod zapuščine na dediče – zapadlost obveznosti – odkup stanovanja po določbah o privatizaciji – sklenitev najemne pogodbe – višina najemnine – upoštevanje stroškov vzdrževanja in davščin
Ker je imetnica stanovanjske pravice stanovanje kasneje prodala dobroverni tretji osebi, ga ni bilo več mogoče vrniti denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tožena stranka zato tožnikom odgovarja odškodninsko, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZOR.
Tožena stranka pa svojega dokaznega bremena, da ni kriva za protipravno prodajo predmetnega stanovanja, ni zmogla, zato mora tožnikom plačati odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njihov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi protipravno odtujila stanovanja. Če bi denacionalizacijski upravičenci dobili stanovanje vrnjeno v naravi, bi imeli tudi pravico do odmene po 72. členu ZDen.
Denacionalizacijskim pravičencem gre nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo lahko dosegli, če bi premoženje sami uporabljali oziroma upravljali. Ne ugotavlja se obseg pridobljene koristi za denacionalizacijskega zavezanca, temveč izključno izgubljeno korist denacionalizacijskega upravičenca, ki mu gre zaradi osnovnega namena zakona, to pa je v popravi krivic.
Od najemnine, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržili upravičenci, se odšteje odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali odplačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi jih bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, ki bi jih bremenili.
Ker je s pravnomočnostjo sodbe predmetni pravdni postopek končan, toženec ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o zavrženju njegovega predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za sojenje v konkretni pravdni zadevi.
Izpodbijani sklepi so bili veljavni (tudi) zato, ker so bili ponovno potrjeni na skupščini. Pri tem se je tožena stranka sklicevala na zapisnik te skupščine. Tožeča stranka tej trditvi tožene stranke ni nasprotovala, čeprav se je, glede na to, da ji je bila pripravljalna vloga vročena in glede na to, da je bilo po prejemu te vloge opravljenih še več narokov, o njej imela možnost izjaviti.