ZPIZ-1 člen 93, 93/3, 93/3-1, 159. ZDR člen 9, 9/2, 29, 41, 41/1, 47, 47/2.
delna invalidska pokojnina
Tožniku, ki je z delodajalcem sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, po kateri delo kot invalid II. kategorije opravlja štiri ure dnevno z omejitvami, se od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom izplačuje delna invalidska pokojnina.
Revizija, ki jo je vložila tožnica sama in pri tem ni niti zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
OZ člen 631. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu člen 5.
neposredno plačilo podizvajalcu - obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika - javno naročilo
Pogoj, da naročnik izvede plačilo na podlagi 5. člena Uredbe neposredno podizvajalcu, tudi v primeru, ko glavni izvajalec računov v 15 dneh od prejema ne potrdi ali zavrne, pa je obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika. Če je naročnik glavnemu izvajalcu že izpolnil obveznost, kar velja za konkretni primer, podizvajalec takšnega zahtevka do naročnika nima več. Ker je bila terjatev poravnana, ne obstoji več.
Zahtevek po 71. členu ZJN-2 ima pravno naravo asignacije. V sedmem odstavku citiranega člena je namreč določeno, da mora ponudnik (glavni izvajalec) v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa ali situacije plačuje neposredno podizvajalcem, podizvajalec pa mora predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika (glavnega izvajalca) poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika (glavnega izvajalca). Da bi takšno pooblastilo družba E.E.-GM d.o.o. dala naročniku (toženki), s tem pa bi soglašala tudi tožnica, ni izkazano oziroma se tožnica na to okoliščino v postopku na prvi stopnji ni sklicevala.
obnova postopka – predlog – rok za vložitev predloga
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP (ki je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje odločbe) ni podan. Nepravilna vročitev odločbe (npr. zamudne sodbe) se uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi, npr. s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
stroški postopki – samostojni podjetnik – odgovornost za obveznosti
Na obveznost plačila pravdnih stroškov tožnika ne vpliva okoliščina, da je prenehal opravljati samostojno dejavnost in da se je upokojil ter prejema vdovsko pokojnino. S prenehanjem opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika oziroma izbrisom samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije ne prenehajo njegove nastale obveznosti, saj podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti (tudi iz naslova poslovanja s.p.) z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1).
ZPIZ-1 člen 275, 390, 390/1. OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 87, 87/3. ZS člen 93, 93/2. ZDSS-1 člen 60, 60/1. ZPIZ člen 188, 188/2.
nadomestilo za čas čakanja – brezposelna oseba – ustavitev izplačevanja – vrnitev preplačila
Ker je bil tožnik izbrisan iz evidence oseb, prijavljenih pri zavodu za zaposlovanje, mu je toženec utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo. Nadomestilo, ki ga je prejel po ustavitvi izplačevanja, je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
Tožeča stranka je umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, saj je bila tožba v konkretnem primeru potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSK0005376
ZFPPIPP člen 442, 442/6-10. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
zavrženje pritožbe – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družbenik – pravni nasledniki
V obravnavanem primeru pritožnik kot družbenik po ZFPPIPP dne 7.12.2011 izbrisane družbe, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odst. 343. čl. ZPP).
Podatki o plačah, kot jih je na podlagi ovojnic, v katerih je bila delavcem izračunana plača v gotovini, in štirih obračunov za celo leto, izračunala izvedenka, z veliko gotovostjo izkazujejo podatke o tožničini dejansko prejeti plači, zato se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Njeno delo po pogodbi o zaposlitvi je namreč postalo nepotrebno, ker je naročnik odpovedal toženi stranki poslovno sodelovanje glede določenih opravil (opravil planerja), ki jih je opravljala tožnica.
spor majhne vrednosti – plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – trditveno in dokazno breme
Toženec ni ugovarjal metodi (načinu) izračunavanja njegovega solastninskega deleža kot razmerja med površino celotnega objekta in površino njegovega poslovnega prostora. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala delež toženca določiti vrednostno v sorazmerju s celoto, da solastninskega deleža toženca ni opredelila kot razmerje med uporabno vrednostjo toženčevega poslovnega prostora in uporabno vrednostjo celotne nepremičnine.
poprava vloge – nedovoljena pritožba – priprave za glavno obravnavo – vodstvo postopka
Zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka (skladno s 3. odstavkom 270. člena ZPP), ni pritožbe. Tožnik ni imel pravice za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo, da je dolžan v roku 15 dni popraviti vlogo.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe - materialni roki – pravočasnost tožbe
Ob ugotovitvi, da je dne 2. 9. 2011 nastalo motilno dejanje, in da je tožeča stranka vložila tožbo priporočeno po pošti 30. 9. 2011, so pravilni zaključki, da je tožba vložena v okviru 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ. Tudi za materialni rok iz 32. člena SPZ se uporabljajo določbe o nevštevanju poštnega teka (tj. časa, ko je vloga na pošti) v rok za vložitev tožbe.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 2/5. ZPIZ člen 171, 171/1. ZS člen 109, 109/1.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina – prenehanje zavarovanja – aktivna vojaška služba
Ker tožniku dne 18. 10. 1991 ni prenehalo zavarovanje pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev, temveč je z zaposlitvijo pri takrat že tuji vojski ostal v zavarovanju v tuji državi, dokler se ni v letu 1993 predčasno starostno upokojil pri tujem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine po 4. odstavku 2. člena ZPIZVZ, saj ni izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja. Ker tožnik nazadnje ni bil zavarovan pri tožencu, temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, kjer je tudi pridobil pravico do pokojnine, ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje pravice do pokojnine po 5. odstavku 2. člena ZPIZVZ, kljub temu da se je v letu 2003 v Sloveniji zaposlil.
Začasne odredbe, izdane po predlogu tožnice, ni mogoče izvršiti, ker ne konkretizira premičnin toženih strank, s katerimi po začasni odredbi ne bi smeli razpolagati, zato njenemu predlogu za izdajo takšne začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
Ker je tožnik vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči vložil dne 6. 12. 2006, mu denarna socialna pomoč pripada od 1. 1. 2007 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu denarna socialna pomoč dodeli že za čas od 1. 9. 2006 do 31. 12. 2006.
prepozna pritožba – fikcija vročitve – iztek roka na soboto – oprava procesnega dejanja - podaljšanje procesnih rokov.
15-dnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve je potekel z iztekom dne 21.1.2012, ne glede na to, da je bila ta dan sobota. Dejstvo, da vročevalec obvestilo o prispelem sodnem pismu pusti v izpostavljenem ali hišnem predalčniku oziroma na vratih, še ne pomeni oprave procesnega dejanja, zato v konkretnem primeru ne pridejo v poštev določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki urejajo podaljšanje tako imenovanih procesnih rokov.
V konkretnem primeru, ko je predmet zahtevka ugotovitev ničnosti družbene pogodbe, torej ne gre za nedenarno terjatev v smislu ZFPPIPP (in se zaradi začetka stečajnega postopka nad tožencem tudi ne bo spremenila v denarno terjatev, ne bo se prijavila v postopku in ne bo sestavni del sklepa o preizkusu terjatev), saj se od toženih strank ne zahteva nobena izpolnitev nedenarne dajatve oziroma izvedba storitve. Zato ne drži pritožbeni očitek, da bi prvostopno sodišče moralo ravnati po 301. členu ZFPPIPP in postopek nadaljevati šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev, kajti v konkretnem primeru tožeča stranka vtožuje od tožencev zahtevek, ki ga ni mogoče opredeliti kot terjatev v smislu določb ZFPPIPP.