ZPIZ-1 člen 275, 390, 390/1. OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 87, 87/3. ZS člen 93, 93/2. ZDSS-1 člen 60, 60/1. ZPIZ člen 188, 188/2.
nadomestilo za čas čakanja – brezposelna oseba – ustavitev izplačevanja – vrnitev preplačila
Ker je bil tožnik izbrisan iz evidence oseb, prijavljenih pri zavodu za zaposlovanje, mu je toženec utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo. Nadomestilo, ki ga je prejel po ustavitvi izplačevanja, je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
stroški postopki – samostojni podjetnik – odgovornost za obveznosti
Na obveznost plačila pravdnih stroškov tožnika ne vpliva okoliščina, da je prenehal opravljati samostojno dejavnost in da se je upokojil ter prejema vdovsko pokojnino. S prenehanjem opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika oziroma izbrisom samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije ne prenehajo njegove nastale obveznosti, saj podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti (tudi iz naslova poslovanja s.p.) z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1).
Revizija, ki jo je vložila tožnica sama in pri tem ni niti zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
spor majhne vrednosti – plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – trditveno in dokazno breme
Toženec ni ugovarjal metodi (načinu) izračunavanja njegovega solastninskega deleža kot razmerja med površino celotnega objekta in površino njegovega poslovnega prostora. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala delež toženca določiti vrednostno v sorazmerju s celoto, da solastninskega deleža toženca ni opredelila kot razmerje med uporabno vrednostjo toženčevega poslovnega prostora in uporabno vrednostjo celotne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSK0005376
ZFPPIPP člen 442, 442/6-10. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
zavrženje pritožbe – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družbenik – pravni nasledniki
V obravnavanem primeru pritožnik kot družbenik po ZFPPIPP dne 7.12.2011 izbrisane družbe, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odst. 343. čl. ZPP).
motenje posesti – rok za vložitev tožbe - materialni roki – pravočasnost tožbe
Ob ugotovitvi, da je dne 2. 9. 2011 nastalo motilno dejanje, in da je tožeča stranka vložila tožbo priporočeno po pošti 30. 9. 2011, so pravilni zaključki, da je tožba vložena v okviru 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ. Tudi za materialni rok iz 32. člena SPZ se uporabljajo določbe o nevštevanju poštnega teka (tj. časa, ko je vloga na pošti) v rok za vložitev tožbe.
ZPP člen 241, 241/IV. ZZZDR člen 106, 106a. ZNP člen 35, 35/1, 3, 5.
stiki starih staršev z vnukom – sprememba ureditve stikov – povrnitev stroškov postopka – koristi otroka
Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.
Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.
Tožeča stranka je umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, saj je bila tožba v konkretnem primeru potrebna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožnik je opravljal delo strokovnega delavca. S prihodom nove direktorice je prišlo pri toženi stranki do spremenjene organizacije dela. Nova direktorica je pričela opravljati tudi tožnikovo delo, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi pri toženi stranki obstajala potreba po zaposlitvi še enega strokovnega delavca. V posledici te spremembe organizacije je delo tožnika pri toženi stranki postalo nepotrebno. Nepotrebnost dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi pa je utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ni pogojen s predhodno ukinitvijo delovnega mesta.
odločitev o stroških postopka – eventualno sosporništvo
V primeru, če tožnica ne bi pravočasno (skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZDR) uveljavljala nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zoper obe toženki, bi bila lahko kasneje z vložitvijo tožbe prekludirana. Prav procesni institut eventualnega sosporništva, ki ga ZPP ureja v prvem odstavku 192. člena ZPP, tožnici omogoča, da se izogne prekluziji. Glede na navedeno tožnica s tem, ko je vložila tožbo zoper obe toženki, ni zlorabila svoje procesne pravice do vložitve tožbe, zaradi katere bi morala povrniti stroške drugi toženki.
Vsebine dobre vere SPZ ne opredeljuje, določa pa, kdaj je posestnik nedobroveren. Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen SPZ).
javni uslužbenec - aneks k pogodbi o zaposlitvi - plača - prevedba plače – nominalni znesek osnovne plače
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, je bistveno, ali je bila prevedba plače v nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti.
Nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena ZSPJS, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz 4. odstavka 49. člena ZSPJS (2. odstavka 49. člena ZSPJS).
Glede na to, da je storilčev zagovornik v prošnji za preložitev zaslišanja navedel, da je storilec zbolel in da je sodišče storilca pozvalo, da posreduje zdravniško spričevalo o upravičeni odsotnosti ter ga opozorilo, da bo njegovo zahtevo za sodno varstvo štelo za umaknjeno, če takšnega zdravniškega spričevala ne bo predložil, pa tega kljub pozivu ni storil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo storilčevo ravnanje kot umik zahteve za sodno varstvo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dokazna ocena - neobrazložena dokazna ocena - standard obrazloženosti odločbe - višina odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je glede višine tožbenega zahtevka oziroma odškodnine v sodbi povzelo vsebino izvedenih dokazov, pri tem uvodoma ugotovilo, da ni dvoma, da je zaradi škodnega dogodka tožniku nastala materialna škoda na njegovem vozilu, nato pa po povzetku vsebine izvedenih dokazov navedlo le, da na podlagi navedenega sodišče ocenjuje, da tožniku ni uspelo dokazati višine škode, ki mu je nastala na osebnem vozilu zaradi trka z divjadjo, kar pa standardu obrazloženosti ne zadošča.
ZSZ člen 18, 22, 22/2, 24, 24/2, 29. ZUreP-1 člen 177.
razlastitev - javni interes – poslabšanje položaja razlaščenca
Pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je ugotovitev, da se zaradi odvzetih nepremičnin nasprotnima udeležencema položaj bistveno poslabša, podlaga za zavrnitev predlagateljičinega zahtevka za razlastitev, za katerega sicer ugotavlja, da zanjo izkazuje javno korist v Odloku 1998.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – manj verjetna pravica – pravno vprašanje – pravna narava pogodbe – odplačni ali neodplačni pravni posel – strinjanje potomcev – darilo pri vstopni pravici
Vprašanje, ali vsebina pogodbe pojmovno ustreza bistvenim sestavinam darilne pogodbe ali pogodbe o preužitku, je pravno vprašanje, o katerem mora odločiti zapuščinsko sodišče samo.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in listinami v spisu – kvaliteta dokazov
Sodišče se pri izdajanju zamudne sodbe ne ukvarja z vsebino ali kvaliteto dokazov. Tudi če gre za pomanjkljiv dokaz, ki morda v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za dokazovanje nekega dejstva (konkretno računi, ki jim pritožnik odreka dokazno vrednost), to ni razlog, zaradi katerega zamudne sodbe ne bi bilo mogoče izdati. Pomembno je le, da predloženi dokazi ne nasprotujejo tožbenim trditvam, in v obravnavani zadevi jim ne.
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznana dejstva mora vključiti v podlago sodbe. Ker sodišče prve stopnje določbe prvega odstavka 214. člena ZPP pri odločanju o tožbenem zahtevku glede določitve preživnine ni upoštevalo in je presojalo utemeljenost tožničinih navedb, namesto da bi jih štelo za resnične, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe v izpodbijanem delu, saj je sodišče zaradi tega tožnici določilo nižjo preživnino od zahtevnih 350,00 EUR.
Tožnik je z navedbami, da je toženka obremenila svoje nepremičnine z zastavno pravico in z ustanovitvijo zemljiškoknjižnega dolga ter z odsvojitvijo nepremičnine parc. št. 366/1 k.o. X, izkazal za verjetno, da prvotoženka s svojim premoženjem razpolaga tako, da bo uveljavitev tožnikove terjatve precej otežena, če se upošteva nadaljnja njegova trditev, da celotno premoženje prvotoženke ni bistveno večje od tožnikove terjatve in bi vsakršno toženkino razpolaganje z njenim premoženjem pomenilo za tožnika zmajšano verjetnost poplačila njegove terjatve.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je verjetnost terjatve presojalo zgolj na podlagi navedb v tožbi in listin, ki jih je tožnica priložila k tožbi. Pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče praviloma ne izvaja vseh predlaganih dokazov, temveč odloča na podlagi navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe in na podlagi listin v spisu.