obnova postopka – predlog – rok za vložitev predloga
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP (ki je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje odločbe) ni podan. Nepravilna vročitev odločbe (npr. zamudne sodbe) se uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi, npr. s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa iz sodnega registra
Ko je registrski postopek pravnomočno končan z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra, se pravne posledice tega postopka raztezajo tudi na morebitne druge še odprte sodne postopke, kjer mora sodišče upoštevati pravno dejstvo, da stranke postopka zaradi njenega izbrisa ni več, ker je prenehala obstajati (441. člen ZFPPIPP).
Ker se tožnik v register samostojnih podjetnikov ni vpisal šele po priznanju pravice do pokojnine, temveč je bil v ta register vpisan že ob priznanju te pravice, ni prišlo do reaktivacije. Zato mu je toženec izplačevanje pokojnine, čeprav mu je bila priznana nezakonito, neutemeljeno ustavil na podlagi 1. odstavka 178. člena ZPIZ-1, po kateri uživalec pokojnine, ki začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina ne izplačuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076409
OZ člen 6, 6/1, 15, 579, 587. ZPP člen 285.
najemna pogodba – posodbena pogodba – nesporazum – gospodarski subjekti – neodplačno poslovanje – načelo vestnosti in poštenja – materialno procesno vodstvo
Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, ki poslujeta in na trgu nastopata z namenom pridobivanja dobička, je razumno pričakovati, da bosta z istim namenom vstopali tudi v medsebojne odnose in torej sklenili odplačno pogodbo. Dogovor o neodplačnem poslovanju med gospodarskimi subjekti je izjema, ki jo mora izkazati oseba, ki jo zatrjuje.
Pri uveljavljanju resnične volje stranke in varovanju njenih interesov je potrebno upoštevati načelo vestnosti in poštenja. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se bo lahko sklicevala na nesporazum le, če je objektivno mogoče upravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.
Ni namen materialno procesnega vodstva, da bi sodišče pozivalo stranke k dopolnitvi njihovih navedb, kadar bi že ob dolžni skrbnosti morale same vedeti, da so slednje pomembne za odločitev v zadevi.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe - materialni roki – pravočasnost tožbe
Ob ugotovitvi, da je dne 2. 9. 2011 nastalo motilno dejanje, in da je tožeča stranka vložila tožbo priporočeno po pošti 30. 9. 2011, so pravilni zaključki, da je tožba vložena v okviru 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ. Tudi za materialni rok iz 32. člena SPZ se uporabljajo določbe o nevštevanju poštnega teka (tj. časa, ko je vloga na pošti) v rok za vložitev tožbe.
ZPP člen 241, 241/IV. ZZZDR člen 106, 106a. ZNP člen 35, 35/1, 3, 5.
stiki starih staršev z vnukom – sprememba ureditve stikov – povrnitev stroškov postopka – koristi otroka
Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.
Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožnik je opravljal delo strokovnega delavca. S prihodom nove direktorice je prišlo pri toženi stranki do spremenjene organizacije dela. Nova direktorica je pričela opravljati tudi tožnikovo delo, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi pri toženi stranki obstajala potreba po zaposlitvi še enega strokovnega delavca. V posledici te spremembe organizacije je delo tožnika pri toženi stranki postalo nepotrebno. Nepotrebnost dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi pa je utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ni pogojen s predhodno ukinitvijo delovnega mesta.
Šele v postopku v katerem bo obdolžencu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bo lahko predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z določbami 202.d člena ZP-1.
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznana dejstva mora vključiti v podlago sodbe. Ker sodišče prve stopnje določbe prvega odstavka 214. člena ZPP pri odločanju o tožbenem zahtevku glede določitve preživnine ni upoštevalo in je presojalo utemeljenost tožničinih navedb, namesto da bi jih štelo za resnične, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe v izpodbijanem delu, saj je sodišče zaradi tega tožnici določilo nižjo preživnino od zahtevnih 350,00 EUR.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in listinami v spisu – kvaliteta dokazov
Sodišče se pri izdajanju zamudne sodbe ne ukvarja z vsebino ali kvaliteto dokazov. Tudi če gre za pomanjkljiv dokaz, ki morda v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za dokazovanje nekega dejstva (konkretno računi, ki jim pritožnik odreka dokazno vrednost), to ni razlog, zaradi katerega zamudne sodbe ne bi bilo mogoče izdati. Pomembno je le, da predloženi dokazi ne nasprotujejo tožbenim trditvam, in v obravnavani zadevi jim ne.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061779
OZ člen 883, 883/2, 884, 885, 885/1, 887, 893. ZVPot člen 57e. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba v korist tretjega – zahtevek za znižanje cene storitve – pogodba o organiziranju potovanja – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – organizator potovanja – posrednik tujih storitev – pomanjkanje tožbenih trditev – kršitev določb pravdnega postopka
V primeru pogodbe v korist tretjega beneficiar ni upravičen do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov, temveč le do zahtevka na izpolnitev obveznosti. Zahtevek za znižanje cene storitve tako lahko uveljavlja le stranka pogodbe o organiziranju potovanja.
Pogodbo o organiziranju potovanja oziroma pogodbe o turističnih aranžmajih v slovenskem pravnem redu urejata OZ in ZVPot, ki vsebujeta podobne določbe, ZVPot pa se uporablja kot lex specialis. 887. čl. OZ določa, da mora organizator potovanja potniku nuditi storitve, ki imajo vsebino in lastnosti, kot so napovedane v pogodbi, potrdilu oziroma programu potovanja. V primeru nepopolno ali nekvalitetno opravljenih storitev lahko potnik zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo – nastanek škode - kršitev pogodbene obveznosti
Pogodba o odstopu terjatve v izterjavo je dogovor pogodbenih strank, sklenjen v izpolnitveni fazi, da bo dolžnik namesto prvotne izpolnitve upniku cediral svojo terjatev, iz katere naj se poplača. Prvotna obveznost preneha šele s poplačilom. Če odstopljena terjatev ne obstaja ali izpolnitev ni mogoča, ostane prvotna odstopnikova obveznost do prevzemnika. V primeru neuspešne izterjave lahko upnik še vedno zahteva poplačilo od dolžnika.
S sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve tožniku ni nastala nova terjatev. Nezmožnost izterjave od toženčevega dolžnika sama po sebi zato ne more predstavljati podlage za nastanek (nove) terjatve v višini (nepoplačanega dela) prvotne terjatve.
obveznost plačila – zavrženje pritožbe – zadostno število izvodov
V primeru, če tožena stranka sodišču prve stopnje ni ravnala po nalogu sodišča (sklepu o popravi) in sodišču ni posredovala pritožbe v zadostnem številu izvodov, jo je potrebno zavreči (6. odstavek 108. člena ZPP).
Pravdni stranki sta se v sodni poravnavi res dogovorili, da se veljavnost predhodne odredbe podaljša, vendar pa zgolj navedeno soglasje pravdnih strank veljavnosti začasne odredbe še ni podaljšalo. Gre namreč za odločitev sodišča in v sklepu, s katerim je bila izdana predhodna odredba, je bil določen čas, za katerega jo je sodišče dovolilo. Sodišče lahko na upnikov predlog čas veljavnosti oziroma trajanje predhodne odredbe podaljša, vendar pa upnik sodišču tega ni predlagal, niti tega sam ne zatrjuje, zaradi zmotnega mišljenja, da zadošča že dogovor med strankama, kar pa ne drži.
Sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanje ne ugotavlja, ampak kot dejansko podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Zaradi slabih finančnih kazalcev v organizacijski enoti (ključavničarski delavnici) se je tožena stranka stroške na tem delovnem mestu odločila zmanjšati z zmanjšanjem števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničarja skupinovodje I, tako da je potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala. Taka organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – trditvena podlaga – dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
S predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Ob upoštevanju dejstva, da gre za nizko izgubo, da dolžnik v predlogu ne izkazuje blokade bančnega računa ter da dolžna sodna taksa, v zvezi s katero je zaprosil za oprostitev, znaša 12,00 EUR, je mogoče zaključiti, da dolžnik ni izkazal, da bi plačilo takšne takse ogrozilo opravljanje njegove dejavnosti, zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse neutemeljen.
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.