V skladu z 92. členom SPZ lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Tožnik je v konkretnem primeru takšne trditve podal, sodišče pa bi po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije, ki je uveljavljen v našem pravnem sistemu, pasivnost toženca moralo ocenjevati kot priznanje dolžnikovih dejanskih navedb.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – trditvena podlaga – dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
S predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Ob upoštevanju dejstva, da gre za nizko izgubo, da dolžnik v predlogu ne izkazuje blokade bančnega računa ter da dolžna sodna taksa, v zvezi s katero je zaprosil za oprostitev, znaša 12,00 EUR, je mogoče zaključiti, da dolžnik ni izkazal, da bi plačilo takšne takse ogrozilo opravljanje njegove dejavnosti, zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse neutemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Zaradi slabih finančnih kazalcev v organizacijski enoti (ključavničarski delavnici) se je tožena stranka stroške na tem delovnem mestu odločila zmanjšati z zmanjšanjem števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničarja skupinovodje I, tako da je potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala. Taka organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Glede na to, da se tožnik pri sklepanju posla s tožencem ni pozanimal o ničemer, temveč je pogodbo le podpisal, je ravnanje tožnika moč oceniti kot povsem brezbrižno ravnanje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožnik pri sklepanju pogodbe ni ravnal s skrbnostjo, ki se od udeležencev v pravnem prometu pričakuje.
prometna nezgoda – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – porazdelitev odgovornosti – deljena odgovornost – soprispevek – protipravnost voženj udeležencev prometa
Tožnik je prehiteval strnjeno kolono in zaključil prehitevanje tik pred trčenjem in to v delu, kjer je hitrost dovoljena 50 km/h, vozil pa je s hitrostjo 105 km/h. Vendar je zavarovanec tožene stranke izsilil prednost in zavil levo, ne da bi pustil mimo tožnika. Gotovo sta ti dve dejstvi povezani in sodišče pravilno prisodi večjo soodgovornost tožeči stranki, vendar premalo upošteva kršitev zavarovanca tožene stranke, ki je izsilil prednost nasproti vozečemu vozilu. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odgovornost zavarovanca tožene stranke 40 %, tožeče pa 60 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071432
Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 4. OZ člen 180. ZBPP člen 46. ZST-1 člen 15.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata – prometna nesreča – uporaba prava BIH – višina odškodnine – pravdni stroški – brezplačna pravna pomoč
Predmet odločanja je zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata, okoliščine, pomembne za presojo o merodajnem pravu, pa so, da je bil tožnikov brat sopotnik v vozilu s slovensko registracijo, ki ga je upravljal državljan BIH s prebivališčem v BIH, in da je do prometne nesreče, v kateri je umrl tožnikov brat, prišlo, ko je navedeno vozilo zaneslo na nasprotni vozni pas in trčilo v drugo vozilo, registrirano v BIH, ki je tedaj pripeljalo nasproti po svojem voznem pasu. Navedene okoliščine ne dajejo podlage za uporabo katere od izjem od pravila o uporabi kraja prometne nesreče, določenih v 4. členu Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče. Dejstvo, da je bilo vozilo, iz katerega zavarovanja tožnik zahteva odškodnino, registrirano v Republiki Sloveniji in da mu je škoda nastala oziroma mu bo nastajala v Sloveniji, ne zadošča za uporabo izjem.
Določbe ZBPP niti ZST-1 ne dajejo podlage za sklep, da zaradi založitve stroškov iz sredstev sodišča oziroma oprostitve plačila sodnih taks navedeni stroški niso več strošek postopka.
Sodišče mora v primeru kaducitete predhodno ugotoviti, ali obstajajo dediči po pokojnem tudi v obsegu drugega oziroma tretjega dednega reda, če v prvem (ali drugem) dednem redu ni dedičev oziroma so se ti dediščini odpovedali.
Verjetnost obstoja pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL so predlagatelji izkazali že s tem, ko so zatrjevali, da te nepremičnine uporabljajo za dostop, parkiranje, igro oziroma rekreacijo ter kot prostor za smetnjake. Po določbah ZVEtL je namreč pripadajoče zemljišče opredeljeno kot zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, pri čemer je relevantno merilo za njegovo določitev (lahko tudi) takšna raba zemljišč.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – smrt nerojenega otroka
Kljub temu da je povezanost med materjo in otrokom, ki ga mati nosi, nedvomno zelo velika, se ta po/navezanost še okrepi in poveča z njegovim rojstvom, ko mati prične za otroka skrbeti in ga negovati, kar posredno izhaja tudi iz sodne prakse, po kateri sodišča za smrt že rojenih otrok prisojajo višje denarne odškodnine kot za smrt še ne rojenih.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
Predlagana začasna odredba ima značaj regulacijske (ureditvene) začasne odredbe, po kateri bi tožnika z njeno izdajo že dosegla sodno varstvo, ki ga uveljavljata v pravdi. Takšna začasna odredba je dopustna le izjemoma, kadar je treba na tak način začasno urediti sporno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Začasna odredba se torej lahko izda predvsem, če se izkaže, da bi brez njene takojšnje izdaje pravno varstvo po tožbenem zahtevku izgubilo svoj smisel.
izločitev iz zapuščine v korist potomcev – vlaganja v tujo nepremičnino
Tožnik uveljavlja vlaganje »samo« v točno določene stvari (oziroma njihove sestavine), na katerih solastni del izloča iz zapuščine, kar pomeni, da ne more iti za dejanski stan iz 32. člena ZD.
V skladu z določbami ZTLR je imelo vlaganje v tujo nepremičnino za posledico nastanek stvarno pravne pravice le, če je nastala nova stvar ali je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
obnova postopka – predlog – nova dejstva in dokazi
Na podlagi obnovitvenega razloga iz 10. točke 2. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali predlaga ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka predlagala, da se pravnomočna sodba razveljavi in se zadeva ponovno obravnava. Po pravnomočnosti sodbi je izvedela, da je bila tretjetožena stranka v določenem obdobju v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, zato je izpolnjen pogoj iz 10. točke 394. člena ZPP.
postopek delitve solastne stvari – delitev stvari v naravi – upravičen interes solastnika – pravni standard
V postopku za delitev solastnih stvari je glavni kriterij za delitev stvari v naravi upravičen interes vsakega solastnika. Gre za pravni standard, ki mu v vsakem posameznem primeru določi vsebino sodišče, upoštevajoč konkretne okoliščine na strani udeležencev postopka in okoliščine v zvezi s predmetom delitve.
delitev solastnine – predmet delitve – delitve dela nepremičnine – vzpostavitev etažne lastnine – dogovor o uporabi solastnine – napotitev na pravdo – spor o deležih
O razdelitvi solastnine na objektu, katerega del so posamezni deli zgradbe kot samostojne funkcionalne celote
, je mogoče govoriti šele, ko je na njem vzpostavljena etažna lastnina in bo pri posameznih delih vpisana izključna lastninska pravica v korist dotedanjih solastnikov ter solastninska pravica na skupnih delih.
Vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ni mogoča, kadar ima predlagatelj svojo solastninsko pravico že vknjiženo, saj je v takšnem primeru upravičen predlagati delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine po določbah SPZ v nepravdnem postopku.
Delitev zgolj dela nepremičnine, ki je v solastnini, ni mogoča.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – manj verjetna pravica – pravno vprašanje – pravna narava pogodbe – odplačni ali neodplačni pravni posel – strinjanje potomcev – darilo pri vstopni pravici
Vprašanje, ali vsebina pogodbe pojmovno ustreza bistvenim sestavinam darilne pogodbe ali pogodbe o preužitku, je pravno vprašanje, o katerem mora odločiti zapuščinsko sodišče samo.
obveznost plačila – zavrženje pritožbe – zadostno število izvodov
V primeru, če tožena stranka sodišču prve stopnje ni ravnala po nalogu sodišča (sklepu o popravi) in sodišču ni posredovala pritožbe v zadostnem številu izvodov, jo je potrebno zavreči (6. odstavek 108. člena ZPP).
Pravdni stranki sta se v sodni poravnavi res dogovorili, da se veljavnost predhodne odredbe podaljša, vendar pa zgolj navedeno soglasje pravdnih strank veljavnosti začasne odredbe še ni podaljšalo. Gre namreč za odločitev sodišča in v sklepu, s katerim je bila izdana predhodna odredba, je bil določen čas, za katerega jo je sodišče dovolilo. Sodišče lahko na upnikov predlog čas veljavnosti oziroma trajanje predhodne odredbe podaljša, vendar pa upnik sodišču tega ni predlagal, niti tega sam ne zatrjuje, zaradi zmotnega mišljenja, da zadošča že dogovor med strankama, kar pa ne drži.
ZPP člen 161. OZ člen 393. ZOdvT tarifna številka 1200.
pravdni stroški – odmera nagrade odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati - zahtevanje pravdnih stroškov več strank – zastopanje več strank
Za odmero nagrade pooblaščencu – odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati, je uporabiti prvi del drugega poglavja tarifo št. 1200 ZOdvT, po kateri se nagrada za postopek ali nagrada za posel za vsako dodatno stranko v isti zadevi poviša za količnik 0,3. Poviša se le nagrada za postopek ali za posel, ne pa tudi zneski iz drugega naslova, kot so na primer za stroške.
Način kritja stroškov postopka ZPP v 161. členu ureja le za sospornike, ki so te stroške dolžni kriti, in sicer po enakih delih, v sorazmerju ali nerazdelno (solidarno). Določb, kako lahko te stroške zahtevajo stranke, ki so do njih upravičene, ZPP nima. Zato je v tem delu uporabiti splošne določbe OZ glede obveznosti z več upniki pri deljivi (denarni) terjatvi.