napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – obseg zapuščine
Ker iz poizvedb ni izhajalo, da bi zapustnica ob smrti imela denarna sredstva v obsegu, kot ga zatrjuje pritožnik, prav tako pa slednji tudi ni podal specificiranih trditev glede obstoja drugega premoženja, za katerega zatrjuje, da spada v zapuščino, je sodišče pravilno ocenilo, da je pravica pritožnika v tej fazi postopka manj verjetna.
Vsebine dobre vere SPZ ne opredeljuje, določa pa, kdaj je posestnik nedobroveren. Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen SPZ).
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.
tek rokov v hitrem prekrškovnem postopku – smiselna uporaba ZUP
Čeprav je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da prekrškovni organ dela tudi v nedeljo, je ta dan kot dan izteka roka za vložitev pravnega sredstva izrecno izključen z določbo 101. člena ZUP in je torej ob pravilni uporabi drugega odstavka 101. člena ZUP, zahteva storilca za sodno varstvo vložena pravočasno.
Sodediča je mogoče postaviti za skrbnika zapuščine le, če ostali dediči s tem soglašajo oziroma če je nepristranski in vreden zaupanja. Glede na to, da so dediči med seboj v sporu in predlaganemu skrbniku zapuščine oporekajo pravici do dedovanja, slednji ni primeren.
Tožeča stranka ni ugovarjala, da je sodišče prekoračilo trditveno podlago strank ter izvajalo dokaz glede nezatrjevanega dejstva (kršitev razpravnega načela). Ker gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, tožeča stranka pa je ni grajala takoj, ko je bilo mogoče v smislu 286.b člena ZPP, se sedaj nanjo ne more več sklicevati.
Glede na to, da se tožnik pri sklepanju posla s tožencem ni pozanimal o ničemer, temveč je pogodbo le podpisal, je ravnanje tožnika moč oceniti kot povsem brezbrižno ravnanje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožnik pri sklepanju pogodbe ni ravnal s skrbnostjo, ki se od udeležencev v pravnem prometu pričakuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predlog za obnovo postopka – odločitev o stroških postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – načelo uspeha
Delodajalec sam krije svoje stroške postopka (po 5. odst. 41. člena ZDSS-1) le v zvezi s sporom o zakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to pa se ne nanaša na stroške v zvezi s sporom o plačilu odpravnine in razlike v plačah (za čas pred prenehanjem delovnega razmerja).
obveznost plačila – zavrženje pritožbe – zadostno število izvodov
V primeru, če tožena stranka sodišču prve stopnje ni ravnala po nalogu sodišča (sklepu o popravi) in sodišču ni posredovala pritožbe v zadostnem številu izvodov, jo je potrebno zavreči (6. odstavek 108. člena ZPP).
Pravdni stranki sta se v sodni poravnavi res dogovorili, da se veljavnost predhodne odredbe podaljša, vendar pa zgolj navedeno soglasje pravdnih strank veljavnosti začasne odredbe še ni podaljšalo. Gre namreč za odločitev sodišča in v sklepu, s katerim je bila izdana predhodna odredba, je bil določen čas, za katerega jo je sodišče dovolilo. Sodišče lahko na upnikov predlog čas veljavnosti oziroma trajanje predhodne odredbe podaljša, vendar pa upnik sodišču tega ni predlagal, niti tega sam ne zatrjuje, zaradi zmotnega mišljenja, da zadošča že dogovor med strankama, kar pa ne drži.
napoved pritožbe – domneva umika pritožbe – napaka pri zapisu imena – opredelitev stranke - izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev – rok za plačilo sodne takse
Zgolj pomota v zapisu dveh črk priimka ob ustreznosti preostale firme, torej zapisu imena in fantanzijskega dodatka, ter poslovnega naslova ne vzbuja dvoma, da je bila pošiljka namenjena toženi stranki. Napaka pri zapisu imena in naslova prebivališča ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev določb postopka.
Izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev plačila sodne takse vpliva „zgolj“ na tek (že odrejenega) roka za plačilo slednje. Dokler sodišče o predlogu ne odloči, rok za plačilo sodne takse, določene v opominu, še ni začel teči. Teči začne namreč šele prvi dan po pravnomočnosti odločitve o predlogu za taksno oprostitev.
Tožeča stranka mora v slehernem sporu navesti tisti minimum dejstev, ki bodo sodišču omogočila, da opravi presojo o pristojnosti iz 17. člena ZPP. Zgolj naziv tožeče stranke in dejstvo, da nastopa na aktivni strani, ter njena navedba, da gre za avtorski spor, pač ne zadoščata, zato je prvostopenjsko sodišče ob razpoložljivih podatkih upravičeno štelo, da je stvarno pristojno, in zaradi višine vtoževane terjatve, ki ni presegala 2.000,00 EUR, tudi uporabilo določbe o sporih majhne vrednosti.
Obdolženec se ni odzval na poziv sodišča, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, kljub opozorilu, da bo sodba v primeru, da se na poziv sodišča ne bo odzval, na podlagi drugega odstavka 115. člena ZP-1 izdana brez njegovega zaslišanja. Pouk, ki ga je sodišče prve stopnje dalo obdolžencu, je tudi „popolnemu laiku“ razumljiv, zato zagovornik z neargumentiranim sklicevanjem, da je obdolženi popoln laik in da ne ve kaj sploh pomeni pisni zagovor in kakšne posledice ima opustitev takšnega dejanja zanj, ne more biti uspešen.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku – delitev skupnega premoženja - začasna odredba v zavarovanje terjatve
V nepravdnem postopku se ne odloča o spornih terjatvah, temveč ureja ali oblikuje določena razmerja, v obravnavanem primeru delitev skupnega premoženja. Zato po naravi stvari ni mogoče izdati začasne odredbe v zavarovanje terjatve; to je začasne odredbe, katere namen je v zagotovitvi možnosti morebitne izvršbe.
V nepravdnem postopku se lahko izda ureditvena začasna odredba. Zato mora predlagatelj začasne odredbe verjetno izkazati eno od predpostavk iz druge alinee drugega odstavka 272. člena ZIZ.
ZJU člen 154. ZDR člen 82, 82/2,111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija – dokazno breme
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z lažnim prikazovanjem okoliščin nastanka poškodbe na vozilu skušal doseči, da bi mu zavarovalnica izplačala odškodnino. Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspela dokazati, da je tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pravdni stroški – kriterij krivde – kriterij uspeha v pravdi – zloraba procesnih pravic – zavrženje tožbe – nasprotovanjem ugotovljeni meji v upravnem postopku
Pravda je bila posledica toženkine zlorabe procesnih pravic v upravnem postopku. Od njih sama ni imela nobenih koristi: drugačne meje, kot jo je predlagala tožeča stranka, ni niti predlagala niti je uveljavljala v sodnem postopku. Upoštevaje materialnopravna določila ZEN so zgolj zavlekla in podaljšala uveljavitev očitno utemeljene pravice tožeče stranke. Gre za krivdno ravnanje po prvem odstavku 156. člena ZPP, zaradi katerega mora tožena stranka povrniti tožeči njene pravdne stroške ne glede na to, da je bil za tožečo stranko izid samega pravdnega postopka, pričetega zaradi neuspešnega upravnega postopka, neugoden (zavrženje tožbe zaradi med pravdo odpadlega pravnega interesa).
Ker gre pri konkretni zastavni pravici za ločitveno pravico za denarno terjatev pridobljeno v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka, je slednja v skladu z določbo petega odstavka 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) tako ex lege prenehala. V posledici navedenega mora sodišče postopek izvršbe ali zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico (2. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom ravnalo pravilno in v skladu z relevantnimi zakonskimi določili.
Glede na to, da je storilčev zagovornik v prošnji za preložitev zaslišanja navedel, da je storilec zbolel in da je sodišče storilca pozvalo, da posreduje zdravniško spričevalo o upravičeni odsotnosti ter ga opozorilo, da bo njegovo zahtevo za sodno varstvo štelo za umaknjeno, če takšnega zdravniškega spričevala ne bo predložil, pa tega kljub pozivu ni storil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo storilčevo ravnanje kot umik zahteve za sodno varstvo.