Sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanje ne ugotavlja, ampak kot dejansko podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
pravdni stroški – kriterij krivde – kriterij uspeha v pravdi – zloraba procesnih pravic – zavrženje tožbe – nasprotovanjem ugotovljeni meji v upravnem postopku
Pravda je bila posledica toženkine zlorabe procesnih pravic v upravnem postopku. Od njih sama ni imela nobenih koristi: drugačne meje, kot jo je predlagala tožeča stranka, ni niti predlagala niti je uveljavljala v sodnem postopku. Upoštevaje materialnopravna določila ZEN so zgolj zavlekla in podaljšala uveljavitev očitno utemeljene pravice tožeče stranke. Gre za krivdno ravnanje po prvem odstavku 156. člena ZPP, zaradi katerega mora tožena stranka povrniti tožeči njene pravdne stroške ne glede na to, da je bil za tožečo stranko izid samega pravdnega postopka, pričetega zaradi neuspešnega upravnega postopka, neugoden (zavrženje tožbe zaradi med pravdo odpadlega pravnega interesa).
Sodediča je mogoče postaviti za skrbnika zapuščine le, če ostali dediči s tem soglašajo oziroma če je nepristranski in vreden zaupanja. Glede na to, da so dediči med seboj v sporu in predlaganemu skrbniku zapuščine oporekajo pravici do dedovanja, slednji ni primeren.
tek rokov v hitrem prekrškovnem postopku – smiselna uporaba ZUP
Čeprav je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da prekrškovni organ dela tudi v nedeljo, je ta dan kot dan izteka roka za vložitev pravnega sredstva izrecno izključen z določbo 101. člena ZUP in je torej ob pravilni uporabi drugega odstavka 101. člena ZUP, zahteva storilca za sodno varstvo vložena pravočasno.
Obdolženec se ni odzval na poziv sodišča, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, kljub opozorilu, da bo sodba v primeru, da se na poziv sodišča ne bo odzval, na podlagi drugega odstavka 115. člena ZP-1 izdana brez njegovega zaslišanja. Pouk, ki ga je sodišče prve stopnje dalo obdolžencu, je tudi „popolnemu laiku“ razumljiv, zato zagovornik z neargumentiranim sklicevanjem, da je obdolženi popoln laik in da ne ve kaj sploh pomeni pisni zagovor in kakšne posledice ima opustitev takšnega dejanja zanj, ne more biti uspešen.
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo – nastanek škode - kršitev pogodbene obveznosti
Pogodba o odstopu terjatve v izterjavo je dogovor pogodbenih strank, sklenjen v izpolnitveni fazi, da bo dolžnik namesto prvotne izpolnitve upniku cediral svojo terjatev, iz katere naj se poplača. Prvotna obveznost preneha šele s poplačilom. Če odstopljena terjatev ne obstaja ali izpolnitev ni mogoča, ostane prvotna odstopnikova obveznost do prevzemnika. V primeru neuspešne izterjave lahko upnik še vedno zahteva poplačilo od dolžnika.
S sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve tožniku ni nastala nova terjatev. Nezmožnost izterjave od toženčevega dolžnika sama po sebi zato ne more predstavljati podlage za nastanek (nove) terjatve v višini (nepoplačanega dela) prvotne terjatve.
ZJU člen 154. ZDR člen 82, 82/2,111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija – dokazno breme
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z lažnim prikazovanjem okoliščin nastanka poškodbe na vozilu skušal doseči, da bi mu zavarovalnica izplačala odškodnino. Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspela dokazati, da je tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predlog za obnovo postopka – odločitev o stroških postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – načelo uspeha
Delodajalec sam krije svoje stroške postopka (po 5. odst. 41. člena ZDSS-1) le v zvezi s sporom o zakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to pa se ne nanaša na stroške v zvezi s sporom o plačilu odpravnine in razlike v plačah (za čas pred prenehanjem delovnega razmerja).
odločitev o stroških postopka – eventualno sosporništvo
V primeru, če tožnica ne bi pravočasno (skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZDR) uveljavljala nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zoper obe toženki, bi bila lahko kasneje z vložitvijo tožbe prekludirana. Prav procesni institut eventualnega sosporništva, ki ga ZPP ureja v prvem odstavku 192. člena ZPP, tožnici omogoča, da se izogne prekluziji. Glede na navedeno tožnica s tem, ko je vložila tožbo zoper obe toženki, ni zlorabila svoje procesne pravice do vložitve tožbe, zaradi katere bi morala povrniti stroške drugi toženki.
Tožnik je z navedbami, da je toženka obremenila svoje nepremičnine z zastavno pravico in z ustanovitvijo zemljiškoknjižnega dolga ter z odsvojitvijo nepremičnine parc. št. 366/1 k.o. X, izkazal za verjetno, da prvotoženka s svojim premoženjem razpolaga tako, da bo uveljavitev tožnikove terjatve precej otežena, če se upošteva nadaljnja njegova trditev, da celotno premoženje prvotoženke ni bistveno večje od tožnikove terjatve in bi vsakršno toženkino razpolaganje z njenim premoženjem pomenilo za tožnika zmajšano verjetnost poplačila njegove terjatve.
načelo materialne resnice – načelo proste presoje dokazov – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola
Zmotno je stališče zagovornika glede zaslišanja priče K.Š., ki jo je sodišče zaslišalo, kljub temu, da je obdolženi ta predlog, potem, ko ga je podal, umaknil. V skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (71. člen ZP-1) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Glede na to, da se je kot priča zaslišana partnerka obdolženca S.L. v svoji izpovedi sklicevala na sestrično K.Š., ki naj bi medtem, ko je šla sama po obdolženca varovala njenega otroka ter da jo je ta po nesreči tudi prišla iskat z avtom, sodišče prve stopnje ni prekoračilo pooblastil, ki jih ima v postopku o prekršku, saj je bilo tudi to zaslišanje opravljeno z namenom, da sodišče ugotovi vsa dejstva pomembna za izdajo zakonite sodbe. Ker sodišče ni moglo vedeti, ali bo ta priča za obdolženca obremenilna ali razbremenilna, tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ker da je nepravilno uporabilo določbe glede izvajanja dokazov, ni utemeljen.
Do zaključka zapuščinske obravnave ima upravitelj položaj in pravice, primerljive položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinske obravnave pa je pooblaščenec dedičev.
Začasna odredba pride v zadevah, ko predlagatelj želi s svojim predlogom doseči razširitev stikov med njim in hčerko, ki so bili določeni s pravnomočnim sklepom, kot izjemno pravno sredstvo v poštev le v nujnih primerih, ko se ugotovi, da bi otroku lahko brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Za izdajo začasne odredbe bi moral predlagatelj dokazati obstoj okoliščin, ki so za otroka tako ogrožujoče, da je treba z začasno odredbo takoj, še pred koncem postopka, začasno urediti razširjeni način izvrševanja stikov.
identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – uporaba milejšega predpisa – načelo materialne resnice
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da iz sodbe ni jasno, za kateri prekršek naj bi bil obdolženi sploh odgovoren. Res je, da je bil obdolžilni predlog zoper obdolženca vložen zaradi kršitve določbe e) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1, vendar glede na določbo tretjega odstavka 132. člena ZP-1 sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja, medtem ko je iz izreka sodbe povsem jasno, da je sodišče obdolženca spoznalo za odgovornega prekrška po določbi 5. točke sedmega odstavka 46. člena ZPrCP, ki ga je obdolženi storil s tem, da je največjo dovoljeno hitrost na avtocestah prekoračil za več kot 50 km/h.
Obdolženi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazal potrebne aktivnosti, ki jo nalaga določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 (glede na čas prekrška), obdolženčeve navedbe, da je bil v času prekrška na obisku pri M.B. v Sarajevu pa je sodišče prve stopnje prepričljivo ovrglo s poizvedbami pri njegovem delodajalcu, saj je ta zanikal, da bi bil obdolženi v navedenem obdobju, kot je zatrjeval v dopisu poslanem prekrškovnemu organu, na dopustu.
Ker gre pri konkretni zastavni pravici za ločitveno pravico za denarno terjatev pridobljeno v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka, je slednja v skladu z določbo petega odstavka 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) tako ex lege prenehala. V posledici navedenega mora sodišče postopek izvršbe ali zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico (2. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom ravnalo pravilno in v skladu z relevantnimi zakonskimi določili.
Tožeča stranka mora v slehernem sporu navesti tisti minimum dejstev, ki bodo sodišču omogočila, da opravi presojo o pristojnosti iz 17. člena ZPP. Zgolj naziv tožeče stranke in dejstvo, da nastopa na aktivni strani, ter njena navedba, da gre za avtorski spor, pač ne zadoščata, zato je prvostopenjsko sodišče ob razpoložljivih podatkih upravičeno štelo, da je stvarno pristojno, in zaradi višine vtoževane terjatve, ki ni presegala 2.000,00 EUR, tudi uporabilo določbe o sporih majhne vrednosti.
OZ člen 163, 171. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14, 15, 30. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 355.
vzdrževanje ceste – poledenelost cestišča – opustitev dolžnostnega ravnanja – profesionalna skrbnost – deljena odgovornost – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje – sposobnost biti stranka – območna enota zavarovalnice
Sporni odsek, na katerem je tožnica z vozilom zdrsnila s ceste, je bil sicer res posipan kratek čas pred nezgodo, a je kljub temu vprašljivo, ali je bilo posipanje izvedeno dovolj skrbno, da bi preprečilo poledico. Če je bila cesta dve uri po tem že poledenela, kot je mogoče sklepati iz listinskega dokaza, je vsaj preuranjeno, če že ne zmotno stališče sodišča, da zavarovanec toženke ni opustil svoje obveznosti.
Ker je tožnica vozila z neprilagojeno hitrostjo, je soodgovorna za nesrečo. Ni pomembno, da je vozila pod omejitvijo, saj bi morala glede na zimske razmere svojo vožnji ustrezno prilagoditi.
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 71. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 20.
upravnik – obratovalni stroški – aktivna legitimacija – založitev stroškov iz lastnih sredstev – prenos materialnopravnih upravičenj
Ker tožeča stranka ni zatrjevala ne prenosa materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov nanjo niti da je vtoževano terjatev poravnala iz lastnih sredstev, je tožbeni zahtevek za plačilo obračunanih stroškov za ogrevanje neutemeljen.
nujni delež v denarju – določitev denarne vrednosti nujnega deleža
Pri ugotavljanju višine denarnega zneska, ki ustreza vrednosti nujnega deleža, je potrebno ugotoviti vrednost zapuščine po stanju na dan zapustnikove smrti ter pri tem upoštevati cene, ki veljajo v času odločanja.