delitev solastnine – predmet delitve – delitve dela nepremičnine – vzpostavitev etažne lastnine – dogovor o uporabi solastnine – napotitev na pravdo – spor o deležih
O razdelitvi solastnine na objektu, katerega del so posamezni deli zgradbe kot samostojne funkcionalne celote
, je mogoče govoriti šele, ko je na njem vzpostavljena etažna lastnina in bo pri posameznih delih vpisana izključna lastninska pravica v korist dotedanjih solastnikov ter solastninska pravica na skupnih delih.
Vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ni mogoča, kadar ima predlagatelj svojo solastninsko pravico že vknjiženo, saj je v takšnem primeru upravičen predlagati delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine po določbah SPZ v nepravdnem postopku.
Delitev zgolj dela nepremičnine, ki je v solastnini, ni mogoča.
postopek delitve solastne stvari – delitev stvari v naravi – upravičen interes solastnika – pravni standard
V postopku za delitev solastnih stvari je glavni kriterij za delitev stvari v naravi upravičen interes vsakega solastnika. Gre za pravni standard, ki mu v vsakem posameznem primeru določi vsebino sodišče, upoštevajoč konkretne okoliščine na strani udeležencev postopka in okoliščine v zvezi s predmetom delitve.
Glede na to, da je storilčev zagovornik v prošnji za preložitev zaslišanja navedel, da je storilec zbolel in da je sodišče storilca pozvalo, da posreduje zdravniško spričevalo o upravičeni odsotnosti ter ga opozorilo, da bo njegovo zahtevo za sodno varstvo štelo za umaknjeno, če takšnega zdravniškega spričevala ne bo predložil, pa tega kljub pozivu ni storil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo storilčevo ravnanje kot umik zahteve za sodno varstvo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dokazna ocena - neobrazložena dokazna ocena - standard obrazloženosti odločbe - višina odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je glede višine tožbenega zahtevka oziroma odškodnine v sodbi povzelo vsebino izvedenih dokazov, pri tem uvodoma ugotovilo, da ni dvoma, da je zaradi škodnega dogodka tožniku nastala materialna škoda na njegovem vozilu, nato pa po povzetku vsebine izvedenih dokazov navedlo le, da na podlagi navedenega sodišče ocenjuje, da tožniku ni uspelo dokazati višine škode, ki mu je nastala na osebnem vozilu zaradi trka z divjadjo, kar pa standardu obrazloženosti ne zadošča.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člen 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine - prispevek oškodovanca – deljena odgovornost
Tožena stranka dela ni imela ustrezno organiziranega, ni poskrbela za varno opravljanje dela in v zvezi s tem ni sprejela jasno določenih organizacijskih in tehničnih ukrepov, ni zagotovila ustreznih delovnih sredstev ter pravilnega načina dela, da bi zmanjšala nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, tožnika pa tudi ni poučila o varnem opravljanju dela ter mu tudi ni dala nobenih jasnih navodil za delo, zato je za nastalo škodo tožniku krivdno odgovorna.
Tožnik v konkretnem primeru pri delu ni bil dovolj previden in ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj je očitno precenil svoje sposobnosti glede varnega prenašanja bremena, poleg tega pa ni uporabljal predpisane delovne opreme (čevljev), zato je tudi sam v 50% delno kriv za nastanek nezgode.
Šele v postopku v katerem bo obdolžencu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bo lahko predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z določbami 202.d člena ZP-1.
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.
Ker gre pri konkretni zastavni pravici za ločitveno pravico za denarno terjatev pridobljeno v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka, je slednja v skladu z določbo petega odstavka 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) tako ex lege prenehala. V posledici navedenega mora sodišče postopek izvršbe ali zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico (2. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom ravnalo pravilno in v skladu z relevantnimi zakonskimi določili.
Sodediča je mogoče postaviti za skrbnika zapuščine le, če ostali dediči s tem soglašajo oziroma če je nepristranski in vreden zaupanja. Glede na to, da so dediči med seboj v sporu in predlaganemu skrbniku zapuščine oporekajo pravici do dedovanja, slednji ni primeren.
ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – tožba za vrnitev darila v zapuščino – oblikovalni zahtevek – nesklepčnost tožbe – stroški odgovora na pritožbo – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodbena volja strank – odplačen pravni posel – aleatorna pogodba
Pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino z darilom, je posebna vrsta izpodbojne tožbe. Zato mora tožnik zahtevek v tem sporu oblikovati kot oblikovalni in dajatveni. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.
OZ člen 319, 319/1. ZD člen 10, 10/2, 11, 11/1, 28, 28/3, 46, 46/1, 46/3, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 142, 142/1, 145, 145/1, 212, 212/1, 213, 213/4, 214, 214/1.
vrednost zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – odstop dednega deleža – vračunanje daril in volil
Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil, pri tem pa ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu (drugi in tretji odstavek 48. člena ZD).
lastninjenje kmetijskih zemljišč – listina kot podlaga za vpis – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
ZZK-1 ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za vpis lastninske pravice na nepremičnini predložiti ustrezno listino. Edina izjema je ZLNDL, ki izrecno daje podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.
OZ člen 168, 172, 172/2. ZPP člen 286a. ZVCP člen 21, 21/2, 23, 23/1, 56, 56/4.
soprispevek oškodovanca – višina odškodnine – izgubljeni zaslužek - rok za izjavo o izvedenskem mnenju – prekluzivni rok
Neutemeljena je pritožbena graja, da ima s strani sodišča odrejen rok za izjavo o izvedenskem mnenju naravo sodnega roka, saj je le-ta z izrecno zakonsko določbo 286.a člena ZPP pridobil naravo prekluzivnega roka. Z neupoštevanjem pripomb na izvedensko mnenje, podanih brez opravičljivega razloga po poteku tega roka, tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi tožnika izpostavljene bistvene kršitve procesnih določb.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi opisanih sicer utemeljenih očitkov o kršitvah prometnih predpisov s strani tožnika njegov soprispevek k nastanku prometne nesreče ocenilo v višini 40%. Pri tem je premajhno težo pripisalo dejstvu, da je zavarovanka toženke tista, ki je spregledala (sicer nekoliko prehitro vozečega) tožnika ter prečkala njegov vozni pas, s tem pa s kršitvijo najosnovnejših predpisov o varnosti v cestnem prometu povzročila nevarno prometno situacijo, ki se je sicer z zgoraj omenjeno nepravilno reakcijo tožnika še zaostrila. Tožnik v svoji pritožbi povsem utemeljeno izpostavlja, da je avtomobil nevarnejša stvar od motornega kolesa. Vse navedeno po presoji sodišča druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljuje porazdelitev odgovornosti med toženko in tožnikom v razmerju 70% proti 30%.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 343, 343/4, 441, 441/1.
umik izvršilnega predloga – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – ugovor po izteku roka – pravni interes dolžnika
Upnik je podal umik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vendar pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da je dolžnik pred podanim umikom podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo. Zaradi tega je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka razveljaviti, saj bi, v kolikor bi bilo ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter bi se v nadaljevanju ugotovilo, da je dolžnikov ugovor utemeljen, prišlo do razveljavitve kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov. Dolžnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka je zato šteti kot dovoljeno pritožbo, od katere bi dolžnik lahko imel pravno korist.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0005289
ZTLR člen 29. ZSKZG člen 14. ZZK-1 člen 229.
priposestvovanje družbene lastnine – pasivna legitimacija v postopku na priposestvovanje lastninske pravice – lastninjenje kmetijskih zemljišč – postopek dopolnitve zemljiške knjige
V sodni praksi je doslej prevladovalo stališče, da je v postopku, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, pasivno legitimiran tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik. V tem primeru pa gre za specifično situacijo, ker tožnik v tožbi hkrati trdi, da zemljiškoknjižni vpis na M. ni pravilen, saj bi se v postopku lastninjenja morala kot lastnica te nepremičnine vpisati R.
Tožba v tej zadevi je bila vložena v času, ko je področje sodnih taks urejal ZST. Zato se takse za celoten postopek, torej od vložitve tožbe do pravnomočnega zaključka zadeve (tu sporna zadeva še ni pravnomočna) plačujejo po predpisih in po tarifi, ki je veljala do uveljavitve ZST-1, torej po ZST.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074456
OZ člen 80, 666.
prevozna pogodba – CMR – vozni list – naročnik prevoza – plačilo za prevoz – pooblaščenec po zaposlitvi – spor majhne vrednosti – dokazna ocena
Osebe, ki delajo na področju, s katerim je povezano sklepanje določenih pogodb, niti ne potrebujejo posebnega pooblastila, ker se že po zakonu štejejo za pooblaščence po zaposlitvi.
Konvencija CMR ne ureja obligacijskopravnega razmerja med naročnikom prevoza in prevoznikom, t.j. ne določa, kdo je naročnik prevoza, kdo je zavezanec za plačilo prevoznih stroškov.
Odgovora na vprašanje, ali mora tožena stranka plačati sporni prevoz, ne dajejo določila CMR konvencije niti vozni list, pač pa splošna pravila obligacijskega prava o sklepanju pogodb.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 204. člena ZDR je prekluzivnega značaja in začne teči, ko je delavec nedvoumno, jasno in določno obveščen o odpovedi oziroma prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki pomeni tudi prenehanje delovnega razmerja. Glede na zahtevo po pisnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 86. člena ZDR) rok za tožbo praviloma začne teči z vročitvijo pisne listine o odpovedi oziroma prenehanju pogodbe o zaposlitvi, lahko pa tudi na podlagi ustnih izjav ali konkludentnih ravnanj delodajalca, ki ne dopušča nobenega dvoma, da je delodajalec delavcu prekinil pogodbo o zaposlitvi.