nujni delež v denarju – določitev denarne vrednosti nujnega deleža
Pri ugotavljanju višine denarnega zneska, ki ustreza vrednosti nujnega deleža, je potrebno ugotoviti vrednost zapuščine po stanju na dan zapustnikove smrti ter pri tem upoštevati cene, ki veljajo v času odločanja.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – manj verjetna pravica – pravno vprašanje – pravna narava pogodbe – odplačni ali neodplačni pravni posel – strinjanje potomcev – darilo pri vstopni pravici
Vprašanje, ali vsebina pogodbe pojmovno ustreza bistvenim sestavinam darilne pogodbe ali pogodbe o preužitku, je pravno vprašanje, o katerem mora odločiti zapuščinsko sodišče samo.
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 71. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 20.
upravnik – obratovalni stroški – aktivna legitimacija – založitev stroškov iz lastnih sredstev – prenos materialnopravnih upravičenj
Ker tožeča stranka ni zatrjevala ne prenosa materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov nanjo niti da je vtoževano terjatev poravnala iz lastnih sredstev, je tožbeni zahtevek za plačilo obračunanih stroškov za ogrevanje neutemeljen.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – smrt nerojenega otroka
Kljub temu da je povezanost med materjo in otrokom, ki ga mati nosi, nedvomno zelo velika, se ta po/navezanost še okrepi in poveča z njegovim rojstvom, ko mati prične za otroka skrbeti in ga negovati, kar posredno izhaja tudi iz sodne prakse, po kateri sodišča za smrt že rojenih otrok prisojajo višje denarne odškodnine kot za smrt še ne rojenih.
Namen določbe 73. člena ZDen je v preprečitvi oškodovanja tistih, ki so nepremičnino pridobili odplačno, pa so jo morali vseeno vrniti. Do odškodnine na tej podlagi so upravičeni samo tisti, ki so nepremičnino pridobili do dneva uveljavitve ZZPS, torej do 8. 4. 2000. Na dan 8. 4. 2000 je na nepremičnini par. št. 1190 k.o. X imela pravico uporabe Občina Celje, ki je nepremičnino pridobila na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje št. 4-33-24/59 z dne 29. 7. 1959, torej neodplačno. Občina Celje zato ne bi bila upravičena do odškodnine, na podlagi določila 73. člena ZDen, če bi bila zavezanka za vrnitev v denacionalizacijskem postopku. Nasprotnemu udeležencu SOD, odškodnine na podlagi 73. člena ZDen ne bi bilo potrebno plačati Občini Celje.
Ničnost menjalne pogodbe je bila doslej vedno obravnavana kot predhodno vprašanje.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
napoved pritožbe – domneva umika pritožbe – napaka pri zapisu imena – opredelitev stranke - izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev – rok za plačilo sodne takse
Zgolj pomota v zapisu dveh črk priimka ob ustreznosti preostale firme, torej zapisu imena in fantanzijskega dodatka, ter poslovnega naslova ne vzbuja dvoma, da je bila pošiljka namenjena toženi stranki. Napaka pri zapisu imena in naslova prebivališča ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev določb postopka.
Izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev plačila sodne takse vpliva „zgolj“ na tek (že odrejenega) roka za plačilo slednje. Dokler sodišče o predlogu ne odloči, rok za plačilo sodne takse, določene v opominu, še ni začel teči. Teči začne namreč šele prvi dan po pravnomočnosti odločitve o predlogu za taksno oprostitev.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člen 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine - prispevek oškodovanca – deljena odgovornost
Tožena stranka dela ni imela ustrezno organiziranega, ni poskrbela za varno opravljanje dela in v zvezi s tem ni sprejela jasno določenih organizacijskih in tehničnih ukrepov, ni zagotovila ustreznih delovnih sredstev ter pravilnega načina dela, da bi zmanjšala nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, tožnika pa tudi ni poučila o varnem opravljanju dela ter mu tudi ni dala nobenih jasnih navodil za delo, zato je za nastalo škodo tožniku krivdno odgovorna.
Tožnik v konkretnem primeru pri delu ni bil dovolj previden in ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj je očitno precenil svoje sposobnosti glede varnega prenašanja bremena, poleg tega pa ni uporabljal predpisane delovne opreme (čevljev), zato je tudi sam v 50% delno kriv za nastanek nezgode.
Sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanje ne ugotavlja, ampak kot dejansko podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Zaradi slabih finančnih kazalcev v organizacijski enoti (ključavničarski delavnici) se je tožena stranka stroške na tem delovnem mestu odločila zmanjšati z zmanjšanjem števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničarja skupinovodje I, tako da je potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala. Taka organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – trditvena podlaga – dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
S predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Ob upoštevanju dejstva, da gre za nizko izgubo, da dolžnik v predlogu ne izkazuje blokade bančnega računa ter da dolžna sodna taksa, v zvezi s katero je zaprosil za oprostitev, znaša 12,00 EUR, je mogoče zaključiti, da dolžnik ni izkazal, da bi plačilo takšne takse ogrozilo opravljanje njegove dejavnosti, zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse neutemeljen.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 343, 343/4, 441, 441/1.
umik izvršilnega predloga – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – ugovor po izteku roka – pravni interes dolžnika
Upnik je podal umik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vendar pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da je dolžnik pred podanim umikom podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo. Zaradi tega je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka razveljaviti, saj bi, v kolikor bi bilo ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter bi se v nadaljevanju ugotovilo, da je dolžnikov ugovor utemeljen, prišlo do razveljavitve kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov. Dolžnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka je zato šteti kot dovoljeno pritožbo, od katere bi dolžnik lahko imel pravno korist.
Tožba v tej zadevi je bila vložena v času, ko je področje sodnih taks urejal ZST. Zato se takse za celoten postopek, torej od vložitve tožbe do pravnomočnega zaključka zadeve (tu sporna zadeva še ni pravnomočna) plačujejo po predpisih in po tarifi, ki je veljala do uveljavitve ZST-1, torej po ZST.
OZ člen 168, 172, 172/2. ZPP člen 286a. ZVCP člen 21, 21/2, 23, 23/1, 56, 56/4.
soprispevek oškodovanca – višina odškodnine – izgubljeni zaslužek - rok za izjavo o izvedenskem mnenju – prekluzivni rok
Neutemeljena je pritožbena graja, da ima s strani sodišča odrejen rok za izjavo o izvedenskem mnenju naravo sodnega roka, saj je le-ta z izrecno zakonsko določbo 286.a člena ZPP pridobil naravo prekluzivnega roka. Z neupoštevanjem pripomb na izvedensko mnenje, podanih brez opravičljivega razloga po poteku tega roka, tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi tožnika izpostavljene bistvene kršitve procesnih določb.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi opisanih sicer utemeljenih očitkov o kršitvah prometnih predpisov s strani tožnika njegov soprispevek k nastanku prometne nesreče ocenilo v višini 40%. Pri tem je premajhno težo pripisalo dejstvu, da je zavarovanka toženke tista, ki je spregledala (sicer nekoliko prehitro vozečega) tožnika ter prečkala njegov vozni pas, s tem pa s kršitvijo najosnovnejših predpisov o varnosti v cestnem prometu povzročila nevarno prometno situacijo, ki se je sicer z zgoraj omenjeno nepravilno reakcijo tožnika še zaostrila. Tožnik v svoji pritožbi povsem utemeljeno izpostavlja, da je avtomobil nevarnejša stvar od motornega kolesa. Vse navedeno po presoji sodišča druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljuje porazdelitev odgovornosti med toženko in tožnikom v razmerju 70% proti 30%.
lastninjenje kmetijskih zemljišč – listina kot podlaga za vpis – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
ZZK-1 ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za vpis lastninske pravice na nepremičnini predložiti ustrezno listino. Edina izjema je ZLNDL, ki izrecno daje podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.
ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – tožba za vrnitev darila v zapuščino – oblikovalni zahtevek – nesklepčnost tožbe – stroški odgovora na pritožbo – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodbena volja strank – odplačen pravni posel – aleatorna pogodba
Pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino z darilom, je posebna vrsta izpodbojne tožbe. Zato mora tožnik zahtevek v tem sporu oblikovati kot oblikovalni in dajatveni. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0005289
ZTLR člen 29. ZSKZG člen 14. ZZK-1 člen 229.
priposestvovanje družbene lastnine – pasivna legitimacija v postopku na priposestvovanje lastninske pravice – lastninjenje kmetijskih zemljišč – postopek dopolnitve zemljiške knjige
V sodni praksi je doslej prevladovalo stališče, da je v postopku, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, pasivno legitimiran tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik. V tem primeru pa gre za specifično situacijo, ker tožnik v tožbi hkrati trdi, da zemljiškoknjižni vpis na M. ni pravilen, saj bi se v postopku lastninjenja morala kot lastnica te nepremičnine vpisati R.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074456
OZ člen 80, 666.
prevozna pogodba – CMR – vozni list – naročnik prevoza – plačilo za prevoz – pooblaščenec po zaposlitvi – spor majhne vrednosti – dokazna ocena
Osebe, ki delajo na področju, s katerim je povezano sklepanje določenih pogodb, niti ne potrebujejo posebnega pooblastila, ker se že po zakonu štejejo za pooblaščence po zaposlitvi.
Konvencija CMR ne ureja obligacijskopravnega razmerja med naročnikom prevoza in prevoznikom, t.j. ne določa, kdo je naročnik prevoza, kdo je zavezanec za plačilo prevoznih stroškov.
Odgovora na vprašanje, ali mora tožena stranka plačati sporni prevoz, ne dajejo določila CMR konvencije niti vozni list, pač pa splošna pravila obligacijskega prava o sklepanju pogodb.
OZ člen 319, 319/1. ZD člen 10, 10/2, 11, 11/1, 28, 28/3, 46, 46/1, 46/3, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 142, 142/1, 145, 145/1, 212, 212/1, 213, 213/4, 214, 214/1.
vrednost zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – odstop dednega deleža – vračunanje daril in volil
Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil, pri tem pa ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu (drugi in tretji odstavek 48. člena ZD).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delodajalca – bistveno manjše plačilo za delo – nepravočasno izplačilo plač
S strani delavca podano odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati tako, kot je bila podana. Ni podlage za to, da bi delodajalec sam presodil, da je delavec pri izredni odpovedi prekoračil rok za odpoved, da ni izvedel predhodnega postopka pred odpovedjo, oziroma da odpovedni razlogi ne obstajajo, in da bi po takšni presoji izredno odpoved preoblikoval v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka tožeči stranki v obdobju šestih mesecev ni izplačala plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožeča stranka toženi stranki, zakonita, četudi je bila podana pred iztekom 8 dnevnega roka.