Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznana dejstva mora vključiti v podlago sodbe. Ker sodišče prve stopnje določbe prvega odstavka 214. člena ZPP pri odločanju o tožbenem zahtevku glede določitve preživnine ni upoštevalo in je presojalo utemeljenost tožničinih navedb, namesto da bi jih štelo za resnične, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe v izpodbijanem delu, saj je sodišče zaradi tega tožnici določilo nižjo preživnino od zahtevnih 350,00 EUR.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in listinami v spisu – kvaliteta dokazov
Sodišče se pri izdajanju zamudne sodbe ne ukvarja z vsebino ali kvaliteto dokazov. Tudi če gre za pomanjkljiv dokaz, ki morda v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za dokazovanje nekega dejstva (konkretno računi, ki jim pritožnik odreka dokazno vrednost), to ni razlog, zaradi katerega zamudne sodbe ne bi bilo mogoče izdati. Pomembno je le, da predloženi dokazi ne nasprotujejo tožbenim trditvam, in v obravnavani zadevi jim ne.
V skladu z 92. členom SPZ lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Tožnik je v konkretnem primeru takšne trditve podal, sodišče pa bi po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije, ki je uveljavljen v našem pravnem sistemu, pasivnost toženca moralo ocenjevati kot priznanje dolžnikovih dejanskih navedb.
Tožnik je z navedbami, da je toženka obremenila svoje nepremičnine z zastavno pravico in z ustanovitvijo zemljiškoknjižnega dolga ter z odsvojitvijo nepremičnine parc. št. 366/1 k.o. X, izkazal za verjetno, da prvotoženka s svojim premoženjem razpolaga tako, da bo uveljavitev tožnikove terjatve precej otežena, če se upošteva nadaljnja njegova trditev, da celotno premoženje prvotoženke ni bistveno večje od tožnikove terjatve in bi vsakršno toženkino razpolaganje z njenim premoženjem pomenilo za tožnika zmajšano verjetnost poplačila njegove terjatve.
načelo materialne resnice – načelo proste presoje dokazov – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola
Zmotno je stališče zagovornika glede zaslišanja priče K.Š., ki jo je sodišče zaslišalo, kljub temu, da je obdolženi ta predlog, potem, ko ga je podal, umaknil. V skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (71. člen ZP-1) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Glede na to, da se je kot priča zaslišana partnerka obdolženca S.L. v svoji izpovedi sklicevala na sestrično K.Š., ki naj bi medtem, ko je šla sama po obdolženca varovala njenega otroka ter da jo je ta po nesreči tudi prišla iskat z avtom, sodišče prve stopnje ni prekoračilo pooblastil, ki jih ima v postopku o prekršku, saj je bilo tudi to zaslišanje opravljeno z namenom, da sodišče ugotovi vsa dejstva pomembna za izdajo zakonite sodbe. Ker sodišče ni moglo vedeti, ali bo ta priča za obdolženca obremenilna ali razbremenilna, tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ker da je nepravilno uporabilo določbe glede izvajanja dokazov, ni utemeljen.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061779
OZ člen 883, 883/2, 884, 885, 885/1, 887, 893. ZVPot člen 57e. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/2, 339/2-14.
pogodba v korist tretjega – zahtevek za znižanje cene storitve – pogodba o organiziranju potovanja – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – organizator potovanja – posrednik tujih storitev – pomanjkanje tožbenih trditev – kršitev določb pravdnega postopka
V primeru pogodbe v korist tretjega beneficiar ni upravičen do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov, temveč le do zahtevka na izpolnitev obveznosti. Zahtevek za znižanje cene storitve tako lahko uveljavlja le stranka pogodbe o organiziranju potovanja.
Pogodbo o organiziranju potovanja oziroma pogodbe o turističnih aranžmajih v slovenskem pravnem redu urejata OZ in ZVPot, ki vsebujeta podobne določbe, ZVPot pa se uporablja kot lex specialis. 887. čl. OZ določa, da mora organizator potovanja potniku nuditi storitve, ki imajo vsebino in lastnosti, kot so napovedane v pogodbi, potrdilu oziroma programu potovanja. V primeru nepopolno ali nekvalitetno opravljenih storitev lahko potnik zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je verjetnost terjatve presojalo zgolj na podlagi navedb v tožbi in listin, ki jih je tožnica priložila k tožbi. Pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče praviloma ne izvaja vseh predlaganih dokazov, temveč odloča na podlagi navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe in na podlagi listin v spisu.
Sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanje ne ugotavlja, ampak kot dejansko podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
URS člen 22. ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kontradiktornost – vročitev odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišču prve stopnje je mogoče očitati, da je v postopku za izdajo začasne odredbe, ko odgovora na predlog, ki ga je vložila tožena stranka, ni pred izdajo sklepa vročilo tožeči stranki in ji ni dalo ustreznega roka, da se o njej izjavi, je pa pri odločitvi v tej vlogi navedena dejstva upoštevalo in predlog zavrnilo, poseglo v tožničino pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
Namen določbe 73. člena ZDen je v preprečitvi oškodovanja tistih, ki so nepremičnino pridobili odplačno, pa so jo morali vseeno vrniti. Do odškodnine na tej podlagi so upravičeni samo tisti, ki so nepremičnino pridobili do dneva uveljavitve ZZPS, torej do 8. 4. 2000. Na dan 8. 4. 2000 je na nepremičnini par. št. 1190 k.o. X imela pravico uporabe Občina Celje, ki je nepremičnino pridobila na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje št. 4-33-24/59 z dne 29. 7. 1959, torej neodplačno. Občina Celje zato ne bi bila upravičena do odškodnine, na podlagi določila 73. člena ZDen, če bi bila zavezanka za vrnitev v denacionalizacijskem postopku. Nasprotnemu udeležencu SOD, odškodnine na podlagi 73. člena ZDen ne bi bilo potrebno plačati Občini Celje.
Ničnost menjalne pogodbe je bila doslej vedno obravnavana kot predhodno vprašanje.
Do zaključka zapuščinske obravnave ima upravitelj položaj in pravice, primerljive položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinske obravnave pa je pooblaščenec dedičev.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 343, 343/4, 441, 441/1.
umik izvršilnega predloga – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – ugovor po izteku roka – pravni interes dolžnika
Upnik je podal umik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vendar pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da je dolžnik pred podanim umikom podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo. Zaradi tega je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka razveljaviti, saj bi, v kolikor bi bilo ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter bi se v nadaljevanju ugotovilo, da je dolžnikov ugovor utemeljen, prišlo do razveljavitve kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov. Dolžnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka je zato šteti kot dovoljeno pritožbo, od katere bi dolžnik lahko imel pravno korist.
Tožba v tej zadevi je bila vložena v času, ko je področje sodnih taks urejal ZST. Zato se takse za celoten postopek, torej od vložitve tožbe do pravnomočnega zaključka zadeve (tu sporna zadeva še ni pravnomočna) plačujejo po predpisih in po tarifi, ki je veljala do uveljavitve ZST-1, torej po ZST.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074456
OZ člen 80, 666.
prevozna pogodba – CMR – vozni list – naročnik prevoza – plačilo za prevoz – pooblaščenec po zaposlitvi – spor majhne vrednosti – dokazna ocena
Osebe, ki delajo na področju, s katerim je povezano sklepanje določenih pogodb, niti ne potrebujejo posebnega pooblastila, ker se že po zakonu štejejo za pooblaščence po zaposlitvi.
Konvencija CMR ne ureja obligacijskopravnega razmerja med naročnikom prevoza in prevoznikom, t.j. ne določa, kdo je naročnik prevoza, kdo je zavezanec za plačilo prevoznih stroškov.
Odgovora na vprašanje, ali mora tožena stranka plačati sporni prevoz, ne dajejo določila CMR konvencije niti vozni list, pač pa splošna pravila obligacijskega prava o sklepanju pogodb.
ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – tožba za vrnitev darila v zapuščino – oblikovalni zahtevek – nesklepčnost tožbe – stroški odgovora na pritožbo – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodbena volja strank – odplačen pravni posel – aleatorna pogodba
Pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino z darilom, je posebna vrsta izpodbojne tožbe. Zato mora tožnik zahtevek v tem sporu oblikovati kot oblikovalni in dajatveni. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.
lastninjenje kmetijskih zemljišč – listina kot podlaga za vpis – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
ZZK-1 ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za vpis lastninske pravice na nepremičnini predložiti ustrezno listino. Edina izjema je ZLNDL, ki izrecno daje podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0005289
ZTLR člen 29. ZSKZG člen 14. ZZK-1 člen 229.
priposestvovanje družbene lastnine – pasivna legitimacija v postopku na priposestvovanje lastninske pravice – lastninjenje kmetijskih zemljišč – postopek dopolnitve zemljiške knjige
V sodni praksi je doslej prevladovalo stališče, da je v postopku, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, pasivno legitimiran tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik. V tem primeru pa gre za specifično situacijo, ker tožnik v tožbi hkrati trdi, da zemljiškoknjižni vpis na M. ni pravilen, saj bi se v postopku lastninjenja morala kot lastnica te nepremičnine vpisati R.
OZ člen 319, 319/1. ZD člen 10, 10/2, 11, 11/1, 28, 28/3, 46, 46/1, 46/3, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 142, 142/1, 145, 145/1, 212, 212/1, 213, 213/4, 214, 214/1.
vrednost zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – odstop dednega deleža – vračunanje daril in volil
Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil, pri tem pa ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu (drugi in tretji odstavek 48. člena ZD).
OZ člen 168, 172, 172/2. ZPP člen 286a. ZVCP člen 21, 21/2, 23, 23/1, 56, 56/4.
soprispevek oškodovanca – višina odškodnine – izgubljeni zaslužek - rok za izjavo o izvedenskem mnenju – prekluzivni rok
Neutemeljena je pritožbena graja, da ima s strani sodišča odrejen rok za izjavo o izvedenskem mnenju naravo sodnega roka, saj je le-ta z izrecno zakonsko določbo 286.a člena ZPP pridobil naravo prekluzivnega roka. Z neupoštevanjem pripomb na izvedensko mnenje, podanih brez opravičljivega razloga po poteku tega roka, tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi tožnika izpostavljene bistvene kršitve procesnih določb.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi opisanih sicer utemeljenih očitkov o kršitvah prometnih predpisov s strani tožnika njegov soprispevek k nastanku prometne nesreče ocenilo v višini 40%. Pri tem je premajhno težo pripisalo dejstvu, da je zavarovanka toženke tista, ki je spregledala (sicer nekoliko prehitro vozečega) tožnika ter prečkala njegov vozni pas, s tem pa s kršitvijo najosnovnejših predpisov o varnosti v cestnem prometu povzročila nevarno prometno situacijo, ki se je sicer z zgoraj omenjeno nepravilno reakcijo tožnika še zaostrila. Tožnik v svoji pritožbi povsem utemeljeno izpostavlja, da je avtomobil nevarnejša stvar od motornega kolesa. Vse navedeno po presoji sodišča druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljuje porazdelitev odgovornosti med toženko in tožnikom v razmerju 70% proti 30%.
V predlogu za oprostitev plačila sodne takse je tožnik navedel zgolj, da je slabega premoženjskega stanja, v predlogu priloženi izjavi o premoženjskem stanju pa ni navedel dohodka iz kmetijstva, niti vrednosti njemu in ženi lastnih nepremičnin. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo vrednost nepremičnin po podatkih GURS, katere je pridobilo po uradni dolžnosti, in na podlagi teh podatkov in iz podatkov o višini pokojnin tožnika in njegove žene upravičeno štelo, da s plačilom sodne takse ne bo ogroženo preživljanje tožnika in njegove žene.