CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POPRAVA KRIVIC
VSL0068817
OZ člen 131. ZSPOZ člen 12. ZPKri.
plačilo odškodnine – zavrženje tožbe – sodna pristojnost – upravna pristojnost – lex specialis – odškodnina za izgubo življenja bližnjega – odškodnina svojcem po vojni pobitih oseb
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Odločanje o odškodninah na tej podlagi ne sodi v pristojnost sodišča, pač pa se to ureja po pravilih upravnega postopka.
motenje posesti – ustna prepoved kot motilno ravnanje – soposest – viciozna posest – ekonomski interes za vložitev tožbe – samopomoč – pritožbene novote
Tudi ustna prepoved lahko predstavlja motilno ravnanje, če tožnik zato preneha uporabljati zemljišče.
Če je tožnik do tedaj uporabljal zemljišče, zaradi toženčeve prepovedi pa ne več, ne gre za neznatno spremembo posestnega stanja, za katero tožnik ne bi imel ekonomskega interesa za sodno varstvo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073870
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZPP člen 337. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica v pričakovanju – zahtevek na sklenitev pogodbe – dobrovernost upnika – pritožbene novote
Okoliščina, ali je toženec ob pridobitvi svoje hipoteke na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vedel za spor (in razloge zanj) med tožnico in družbo K. d.o.o. oziroma za Pogodbo o prejemu are, ki sta jo slednje dva dne 14.11.2005 sklenila, je nerelevantno, saj se tisti, ki pridobi t.i. »prisilno« hipoteko na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati.
Glede spornega stanovanja je tožnica sklenila le pogodbo o prejemu are, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupoprodajna pogodba šele bo sklenjena. V trenutku pridobitve hipoteke toženca je tožnica tako razpolagala le z zahtevkom na sklenitev kupoprodajne pogodbe, ne pa na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica zato nima obligacijske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
ZTLR člen 28, 72, 90. ODZ člen 1461, 1500. ZD člen 132.
priposestvovanje - rimsko pravo - ODZ - dobrovernost - zakonita posest - pravična posest po ZTLR - domneva dobre vere - dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je imel tožnik v dobroverni posesti sporno nepremičnino v obdobju od 1.9.1980 do najmanj 1.9.2009, so irelevantna vsa vprašanja, ki se nanašajo na prazgodovinska in dejanska vprašanja v obdobju od domneve sklenitve pogodbe (17.1.1744) do uveljavitve ZTLR.
Ker se dobra vera domneva, tožeči stranki ni bilo treba v zvezi s trenutkom, ko je izvedel za to, da sam ni vknjižen, sploh ničesar zatrjevati. Tožena stranka je tista, ki bi ga bila dolžna v to primorati (prevaliti nanj to breme).
Z dedovanjem se pravica pridobi v trenutku zapustnikove smrti in ne z izdajo sklepa o dedovanju. Pridobi pa se le tisto, kar je zapustnik v času smrti v resnici imel. Goli videz posamezne pravice (npr. vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, ki pa se ne sklada z resničnim stvarno-pravnim stanjem), ni predmet dedovanja. Nobenega razumnega razloga tudi ni, da bi se dedič lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Dedič namreč ne nastopa v pravnem prometu s predmetom zapuščine. On le vstopi v zapustnikov pravni položaj in sicer v takšen položaj, kakršen je bil zapustnikov v trenutku njegove smrti in nič drugačen
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0059834
ZPP člen 274, 274/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3. ZZK-1 člen 12, 18, 18/1. ZEN člen 18, 18/1. SPZ člen 49, 49/1, 92, 96, 99, 99/1. OZ člen 193, 198.
zamudna sodba – identifikacijska oznaka nepremičnine – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – neupravičena pridobitev – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga – odpravljiva nesklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo utemeljenost zahtevka na podlagi 96. člena SPZ, saj ima po tej določbi zahtevek za povračilo plodov le lastnik. Četudi tožnik ni bil lastnik nepremičnin v času od sklenitve kupoprodajne pogodbe do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa ni izključena utemeljenost njegovega zahtevka na podlagi 198. člena OZ. Vendar pa bi za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine tožnik moral trditi tudi, da je imel pred pridobitvijo lastništva pravni naslov za posest oziroma pravico uporabe spornih nepremičnin.
Za opredelitev izgubljenega dobička je potrebna tudi navedba izdatkov, nastalih v zvezi s pridobivanjem prihodkov.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077212
URS člen 22. ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
regulacijska začasna odredba – dokazni standard – ugovorni postopek – načelo kontradiktornosti – družinski postopek – pravda zaradi dodelitve otroka
Dokazni standard v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni enak dokaznemu standardu v ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo. Enako velja glede načela kontradiktornosti.
Ker je sklep o ustavitvi postopka, ki sledi nepogojni in nepreklicljivi izjavi o umiku tožbe, deklaratoren, navedba v izreku sklepa, da je bil postopek ustavljen zaradi sklenjene sodne poravnave in posledičnega umika tožbe, nima pravnih učinkov.
Izhodišče ugoditvi kakršnemukoli zahtevku postavljenemu v pravdnem postopku (in tako tudi predlogu za izdajo začasne odredbe) je ustrezna trditvena podlaga. Ta mora biti jasna (izrecna) in konkretna.
Trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je bila utemeljevana nevarnost, da bo toženka razpolagala s podarjenim premoženjem, češ da bo toženka ravnala enako kot njen mož (s katerim živita na istem naslovu) in z nepremičninami razpolagala za sklep o toženkinem nadaljnjem razpolaganju ne more biti zadostna. Čeprav gre za moža in ženo, pa je potrebno vendarle (tudi morebitno bodoče) ravnanje vsakega od njiju v prvi vrsti presojati posebej
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti so res praviloma trajne narave, vendar se izjemoma lahko prisodi odškodnino tudi zaradi začasnega zmanjšanja, če je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Ker tožena stranka ni bila stranka Dogovora in je tudi ni podpisala, niti v njenem imenu kdo drug, tožene stranke predmetni Dogovor, po katerem je dolžna prevzeti zaloge materiala tožeče stranke, ne zavezuje.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – duševne motnje stranke
Ugotovljene duševne motnje tožnika, kot izhajajo iz mnenja specialista psihiatrije, zaradi katerih tožnik (v relevantnem obdobju) ni bil sposoben izpolnjevati različnih socialnih obveznosti, utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim narokom.
mandatna pogodba – pooblastilo – izročitev izplačanega nespornega zneska odškodnine – zakonske zamudne obresti od zadržanega denarja s strani mandatarja
Če mandatar pri opravljanju posla za naročitelja prejme denar, mora naročitelju takoj izročiti prejeto gotovino oziroma mu mora (pre)nakazati prejeto denarno dobroimetje. Ta mandatarjeva obveznost ima značilnost denarne obveznosti, zato je naročitelj v primeru, če mandatar zamudi z izpolnitvijo te obveznosti, od glavnice obveznosti (zneska, ki ga je prejel mandatar) upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0061062
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41a, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 1.
menica - protestirana menica - predhodna odredba - domneva nevarnosti - presoja menice - sklep o izvršbi na podlagi priložene menice
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ, ko je izvršilno sodišče že ob preizkusu predloga za izvršbo opravilo materialnopravno presojo, ali je listina, na kateri predlog temelji, menica.
Domnevano nevarnost bi lahko dolžnik izpodbijal le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi priložene menice, ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor.
Tudi menica, ki ni protestirana, ima lahko lastnost verodostojne listine, in sicer v vseh primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljane menične terjatve.
ZIZ člen 29,29/2, 29/7, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 2, 3.
ugovor zoper plačilni nalog – strokovni sodelavec – taksna obveznost
Upničina interpretacija, da strokovni sodelavec ne sme odločiti o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog, ker o tem lahko določi samo sodnik, je sicer pravilna, vendar pa upnica pri tem prezre, da izpodbijanega sklepa ni izdal strokovni sodelavec, temveč sodnica, ki je na koncu sklepa tudi podpisana oziroma navedena.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059842
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 219. OZ člen 198. ZPP člen 324, 324/3.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – višina odškodnine oziroma nadomestila – neto tržna najemnina – odločitev o pobotnem ugovoru - uporabnina
Tožnici sta upravičeni do nadomestila, ki ustreza višini neto tržne najemnine, ki bi jo dobili, če bi nepremičnino oziroma njen sorazmeren del v spornem obdobju dajali v najem.
Po določbah SZ so imeli možnost skleniti najemno pogodbo za uporabo stanovanja za neprofitno najemnino le nekdanji imetniki stanovanjske pravice na denacionaliziranih stanovanjih, ne pa (kasneje) tudi uporabniki stanovanja.
ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica je vložila tožbo 9. 8. 2011 in je tedaj nastala tudi taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, velja pa za tiste takse, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala že pred vložitvijo tožničinega predloga za taksno oprostitev 28. 9. 2012, je bil njen predlog za taksno oprostitev prepozen, saj tožnica ne more več doseči taksne oprostitve za postopek pred sodiščem prve stopnje.
sodni depozit – smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga – sposobnost biti stranka postopka – pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka – subjektivna razširitev predloga – razširitev predloga na dediče – privolitev dedičev
Privolitev tistega, na katerega se razširi predlog mora biti izrecna ali izražena s konkludentnimi procesnimi dejanji. Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila dedinja in se nanaša na bistvo zadeve, je šteti za privolitev oziroma za vstop v postopek.
Dedinja, ki je že vstopila v postopek, z naknadno izjavo ne more iz postopka izstopiti.