denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti so res praviloma trajne narave, vendar se izjemoma lahko prisodi odškodnino tudi zaradi začasnega zmanjšanja, če je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – duševne motnje stranke
Ugotovljene duševne motnje tožnika, kot izhajajo iz mnenja specialista psihiatrije, zaradi katerih tožnik (v relevantnem obdobju) ni bil sposoben izpolnjevati različnih socialnih obveznosti, utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim narokom.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077212
URS člen 22. ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
regulacijska začasna odredba – dokazni standard – ugovorni postopek – načelo kontradiktornosti – družinski postopek – pravda zaradi dodelitve otroka
Dokazni standard v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni enak dokaznemu standardu v ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo. Enako velja glede načela kontradiktornosti.
pozneje najdeno premoženje - sredstva na bančnem računu - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje – dodatni sklep o dedovanju
V kolikor sredstva na bančnem računu, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, niso bila predmet oporočnega razpolaganja, glede njih nastopi zakonito dedovanje.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073870
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZPP člen 337. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica v pričakovanju – zahtevek na sklenitev pogodbe – dobrovernost upnika – pritožbene novote
Okoliščina, ali je toženec ob pridobitvi svoje hipoteke na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vedel za spor (in razloge zanj) med tožnico in družbo K. d.o.o. oziroma za Pogodbo o prejemu are, ki sta jo slednje dva dne 14.11.2005 sklenila, je nerelevantno, saj se tisti, ki pridobi t.i. »prisilno« hipoteko na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati.
Glede spornega stanovanja je tožnica sklenila le pogodbo o prejemu are, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupoprodajna pogodba šele bo sklenjena. V trenutku pridobitve hipoteke toženca je tožnica tako razpolagala le z zahtevkom na sklenitev kupoprodajne pogodbe, ne pa na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica zato nima obligacijske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
sodni depozit – smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga – sposobnost biti stranka postopka – pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka – subjektivna razširitev predloga – razširitev predloga na dediče – privolitev dedičev
Privolitev tistega, na katerega se razširi predlog mora biti izrecna ali izražena s konkludentnimi procesnimi dejanji. Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila dedinja in se nanaša na bistvo zadeve, je šteti za privolitev oziroma za vstop v postopek.
Dedinja, ki je že vstopila v postopek, z naknadno izjavo ne more iz postopka izstopiti.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057078
URS člen 15, 15/3, 35, 39. EKČP člen 10. OZ člen 179. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/14.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost - pravica do dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - tehtanje pravic v koliziji - razžalitev - žaljivost izjave - pomen izjave - javni interes - javna oseba - pravno priznana škoda - uporaba slovenskega prava - navezne okoliščine - dokazna ocena - obrazložitev sodbe
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih, ali za izražanje mnenj, kritik, vrednostnih sodb.
Če so novinarjeve besede žaljive in če so nepotrebne za izražanje negativnega mnenja, če bi novinar isto kritiko lahko izrazil na drugačen, manj žaljiv način, potem je presegel meje dopustnosti uresničevanja svobode izražanja. Tako poročanje ni v javnem interesu. Je pa dopustna tudi ostra kritičnost izjav novinarjev o nosilcih javnih funkcij, če je sorazmerna z ogorčenjem, ki nastane ob spornem primeru. Zahtevo po zaščiti ugleda politika je potrebno tehtati v razmerju z interesom do odprte diskusije o političnih vprašanjih, pri čemer izjeme od svobode izražanja terjajo ozko razlago. Meje dopustne kritike so pri politikih, ki delujejo v javnem interesu, širše kot pri drugih osebah.
Sklicevanje na navedbe strank ne zadostuje za pritožbeni preizkus.
ZIZ člen 29,29/2, 29/7, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 2, 3.
ugovor zoper plačilni nalog – strokovni sodelavec – taksna obveznost
Upničina interpretacija, da strokovni sodelavec ne sme odločiti o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog, ker o tem lahko določi samo sodnik, je sicer pravilna, vendar pa upnica pri tem prezre, da izpodbijanega sklepa ni izdal strokovni sodelavec, temveč sodnica, ki je na koncu sklepa tudi podpisana oziroma navedena.
ZOR člen 210, 214. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/2, 165, 165/2, 254.
neupravičena obogatitev – vlaganja v tujo nepremičnino – povrnitev koristi – trenutek nastanka koristi in prikrajšanja
Dokler toženci poslovnih prostorov niso pridobili v posest, niso mogli biti obogateni, saj o obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti, ki se sklicuje na ta vlaganja.
dvostranska pogodba – izpolnitev pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – prej zapadla pogodbena obveznost
Ugovor neizpolnjene pogodbe ne pripada stranki dvostranske pogodbe le v primeru, ko sta izpolnitvi sočasni, ampak tudi v primeru, ko druga stranka ne izpolni prej zapadle pogodbene obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POPRAVA KRIVIC
VSL0068817
OZ člen 131. ZSPOZ člen 12. ZPKri.
plačilo odškodnine – zavrženje tožbe – sodna pristojnost – upravna pristojnost – lex specialis – odškodnina za izgubo življenja bližnjega – odškodnina svojcem po vojni pobitih oseb
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Odločanje o odškodninah na tej podlagi ne sodi v pristojnost sodišča, pač pa se to ureja po pravilih upravnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073864
OZ člen 131. Odlok o javnem redu in miru v Občini Ljutomer člen 10.
padec na ledeni poti – snežne razmere – ledena pot – čiščenje poti – dolžnostno ravnanje – opustitev dolžnostnega ravnanja – vzročna zveza – ratio legis vzročnost – soprispevek oškodovanca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Opustitev je upoštevna, če pravni red naslovniku nalaga določeno dolžnostno ravnanje. Vzročna zveza je pravnorelevantna, če je to dolžnostno ravnanje naloženo naslovniku zato, da bi na abstraktni ravni preprečilo tak tip škodnih dogodkov, kakršen se nato v konkretni zadevi tudi udejani.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da bi morala druga toženka kot lastnica poti, katere uporabo je dopuščala tudi v času zasneženosti, čistiti. Za takšno materialnopravno izhodišče v pozitivnem pravu ni nikakršne podlage, takšne aprioristične razlage pa tudi ni mogoče izpeljati izsplošnih načel, tudi ne iz načela neminem laedere. Sodišče prve stopnje bo moralo izhajati iz pravilnega materialnopravnega izhodišča in ugotoviti, kakšno je bilo dolžnostno ravnanje v konkretnem primeru.
Ker je sklep o ustavitvi postopka, ki sledi nepogojni in nepreklicljivi izjavi o umiku tožbe, deklaratoren, navedba v izreku sklepa, da je bil postopek ustavljen zaradi sklenjene sodne poravnave in posledičnega umika tožbe, nima pravnih učinkov.
regulacijska začasna odredba - razmerja med solastniki – ureditev razmerij med solastniki
Upoštevajoč da nasprotni udeleženec sporne nepremičnine uporablja na podlagi dogovora s solastniki ter da je na podlagi dogovora obnovil stanovanjsko hišo in ostale objekte, ki so predmet ureditve razmerij med udeleženci postopka ter da je v teku tudi nepravdni postopek za delitev stvari, ni zadoščeno pravnemu standardu očitne krivice, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe.
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Tega pogoja pa predlagana začasna odredba ne vsebuje. Plačilo uporabnine v zameno za izključno rabo nepremičnine namreč ne more vplivati na pravni položaj predlagateljev v postopku, ki ureja razmerja med solastniki oz. ne preprečuje nevarnosti, da sodno varstvo tekom postopka ne bi doseglo svojega namena.
OZ člen 12, 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-3, 55.
pogodbena kazen - gradbena pogodba - uporaba uzanc
Posebne gradbene uzance se uporabljajo, četudi se stranki za njihovo uporabo nista dogovorili in sicer glede vprašanj, ki so urejene podrobneje kot pa s tipskimi pravili v OZ.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 224, 224/1, 355, 355/2, 355/2-1.
nagrada upravitelja – nagrada razrešenega upravitelja – stečajna masa – sorazmerno izplačilo upraviteljem – sredstva za poplačilo nagrade - odmera višine nadomestila – pravica do izplačila odmerjenega zneska
Glede na ugotovljeno stanje, da ni stečajne mase, prav tako pa tudi ne izgledov, da se bo izoblikovala, se edina razpoložljiva sredstva za poplačilo nagrade, torej sredstva predujma izplačajo sorazmerno posameznemu upravitelju, glede na opravljeni obseg nalog in ob upoštevanju nalog, ki jih bo potrebno še opraviti.
preživninske potrebe – preživninske zmožnosti – zapadlost preživninske obveznosti – zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe - nedovoljena pritožbena novota
Mesečni znesek stroškov v višini 430,00 EUR za preživljanje skoraj osemnajstletnega dekleta, ki se redno šola, je v konkretnem primeru povsem realen in ustrezno podprt s predloženimi dokazi.
Celotna preživninska obveznost od vložitve tožbe pa do sodbe zapade v plačilo v roku 15 dni in šele po izteku tega roka za prostovoljno izpolnitev pride toženec v zamudo, kar posledično pomeni, da tožnici ne pripadajo zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe.
vesoljno pravno nasledstvo Republike Slovenije – vabilo na narok – skrbnik zapuščine – naloge skrbnika zapuščine – veljavnost oporoke
Ker je pravni položaj Republike Slovenije enak položaju zakonitega dediča, je na mestu smiselna uporaba 4. odstavka 205. člena ZD, če zakoniti dedni upravičenci sodišču niso znani in če obstaja dvom v veljavnost oporoke. Prvostopenjsko sodišče mora v takšnem primeru o uvedbi zapuščinskega postopka obvestiti Republiko Slovenijo in jo tudi povabiti na narok za zapuščinsko obravnavo. Republika Slovenija se bo lahko na naroku med drugim tudi izrekla o tem, ali predloženo listino priznava kot oporoko
Skrbnik zapuščine se o veljavnosti oporoke ne more izreči, ker je njegova naloga upravljanje zapuščine. Njegova naloga torej ni vplivati na odločitev o tem, kdo je dedič in tega tudi ne sme storiti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0061062
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41a, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 1.
menica - protestirana menica - predhodna odredba - domneva nevarnosti - presoja menice - sklep o izvršbi na podlagi priložene menice
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ, ko je izvršilno sodišče že ob preizkusu predloga za izvršbo opravilo materialnopravno presojo, ali je listina, na kateri predlog temelji, menica.
Domnevano nevarnost bi lahko dolžnik izpodbijal le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi priložene menice, ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor.
Tudi menica, ki ni protestirana, ima lahko lastnost verodostojne listine, in sicer v vseh primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljane menične terjatve.