ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica je vložila tožbo 9. 8. 2011 in je tedaj nastala tudi taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, velja pa za tiste takse, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala že pred vložitvijo tožničinega predloga za taksno oprostitev 28. 9. 2012, je bil njen predlog za taksno oprostitev prepozen, saj tožnica ne more več doseči taksne oprostitve za postopek pred sodiščem prve stopnje.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057078
URS člen 15, 15/3, 35, 39. EKČP člen 10. OZ člen 179. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/14.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost - pravica do dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - tehtanje pravic v koliziji - razžalitev - žaljivost izjave - pomen izjave - javni interes - javna oseba - pravno priznana škoda - uporaba slovenskega prava - navezne okoliščine - dokazna ocena - obrazložitev sodbe
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih, ali za izražanje mnenj, kritik, vrednostnih sodb.
Če so novinarjeve besede žaljive in če so nepotrebne za izražanje negativnega mnenja, če bi novinar isto kritiko lahko izrazil na drugačen, manj žaljiv način, potem je presegel meje dopustnosti uresničevanja svobode izražanja. Tako poročanje ni v javnem interesu. Je pa dopustna tudi ostra kritičnost izjav novinarjev o nosilcih javnih funkcij, če je sorazmerna z ogorčenjem, ki nastane ob spornem primeru. Zahtevo po zaščiti ugleda politika je potrebno tehtati v razmerju z interesom do odprte diskusije o političnih vprašanjih, pri čemer izjeme od svobode izražanja terjajo ozko razlago. Meje dopustne kritike so pri politikih, ki delujejo v javnem interesu, širše kot pri drugih osebah.
Sklicevanje na navedbe strank ne zadostuje za pritožbeni preizkus.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0061062
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41a, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 1.
menica - protestirana menica - predhodna odredba - domneva nevarnosti - presoja menice - sklep o izvršbi na podlagi priložene menice
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ, ko je izvršilno sodišče že ob preizkusu predloga za izvršbo opravilo materialnopravno presojo, ali je listina, na kateri predlog temelji, menica.
Domnevano nevarnost bi lahko dolžnik izpodbijal le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi priložene menice, ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor.
Tudi menica, ki ni protestirana, ima lahko lastnost verodostojne listine, in sicer v vseh primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljane menične terjatve.
regulacijska začasna odredba - razmerja med solastniki – ureditev razmerij med solastniki
Upoštevajoč da nasprotni udeleženec sporne nepremičnine uporablja na podlagi dogovora s solastniki ter da je na podlagi dogovora obnovil stanovanjsko hišo in ostale objekte, ki so predmet ureditve razmerij med udeleženci postopka ter da je v teku tudi nepravdni postopek za delitev stvari, ni zadoščeno pravnemu standardu očitne krivice, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe.
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Tega pogoja pa predlagana začasna odredba ne vsebuje. Plačilo uporabnine v zameno za izključno rabo nepremičnine namreč ne more vplivati na pravni položaj predlagateljev v postopku, ki ureja razmerja med solastniki oz. ne preprečuje nevarnosti, da sodno varstvo tekom postopka ne bi doseglo svojega namena.
preživninske potrebe – preživninske zmožnosti – zapadlost preživninske obveznosti – zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe - nedovoljena pritožbena novota
Mesečni znesek stroškov v višini 430,00 EUR za preživljanje skoraj osemnajstletnega dekleta, ki se redno šola, je v konkretnem primeru povsem realen in ustrezno podprt s predloženimi dokazi.
Celotna preživninska obveznost od vložitve tožbe pa do sodbe zapade v plačilo v roku 15 dni in šele po izteku tega roka za prostovoljno izpolnitev pride toženec v zamudo, kar posledično pomeni, da tožnici ne pripadajo zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks – nepredložitev izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju – zavrženje vloge
Ker tožnica predlogu ni priložila izpolnjene in podpisane izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu, jo je prvostopenjsko sodišče pravilno v pozivnem postopku pozvalo, da to stori. Opozorilo jo je tudi na posledice, ki bodo nastale, če ne bo tako postopala. Ker tožeča stranka v danem roku ni ravnala tako, kot ji je bilo naloženo, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je njeno vlogo zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073870
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZPP člen 337. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica v pričakovanju – zahtevek na sklenitev pogodbe – dobrovernost upnika – pritožbene novote
Okoliščina, ali je toženec ob pridobitvi svoje hipoteke na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vedel za spor (in razloge zanj) med tožnico in družbo K. d.o.o. oziroma za Pogodbo o prejemu are, ki sta jo slednje dva dne 14.11.2005 sklenila, je nerelevantno, saj se tisti, ki pridobi t.i. »prisilno« hipoteko na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati.
Glede spornega stanovanja je tožnica sklenila le pogodbo o prejemu are, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupoprodajna pogodba šele bo sklenjena. V trenutku pridobitve hipoteke toženca je tožnica tako razpolagala le z zahtevkom na sklenitev kupoprodajne pogodbe, ne pa na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica zato nima obligacijske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – duševne motnje stranke
Ugotovljene duševne motnje tožnika, kot izhajajo iz mnenja specialista psihiatrije, zaradi katerih tožnik (v relevantnem obdobju) ni bil sposoben izpolnjevati različnih socialnih obveznosti, utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim narokom.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 224, 224/1, 355, 355/2, 355/2-1.
nagrada upravitelja – nagrada razrešenega upravitelja – stečajna masa – sorazmerno izplačilo upraviteljem – sredstva za poplačilo nagrade - odmera višine nadomestila – pravica do izplačila odmerjenega zneska
Glede na ugotovljeno stanje, da ni stečajne mase, prav tako pa tudi ne izgledov, da se bo izoblikovala, se edina razpoložljiva sredstva za poplačilo nagrade, torej sredstva predujma izplačajo sorazmerno posameznemu upravitelju, glede na opravljeni obseg nalog in ob upoštevanju nalog, ki jih bo potrebno še opraviti.
vesoljno pravno nasledstvo Republike Slovenije – vabilo na narok – skrbnik zapuščine – naloge skrbnika zapuščine – veljavnost oporoke
Ker je pravni položaj Republike Slovenije enak položaju zakonitega dediča, je na mestu smiselna uporaba 4. odstavka 205. člena ZD, če zakoniti dedni upravičenci sodišču niso znani in če obstaja dvom v veljavnost oporoke. Prvostopenjsko sodišče mora v takšnem primeru o uvedbi zapuščinskega postopka obvestiti Republiko Slovenijo in jo tudi povabiti na narok za zapuščinsko obravnavo. Republika Slovenija se bo lahko na naroku med drugim tudi izrekla o tem, ali predloženo listino priznava kot oporoko
Skrbnik zapuščine se o veljavnosti oporoke ne more izreči, ker je njegova naloga upravljanje zapuščine. Njegova naloga torej ni vplivati na odločitev o tem, kdo je dedič in tega tudi ne sme storiti.
ZIZ člen 111, 111/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 189/3, 189/4, 189/7, 200b. ZPP člen 140, 140/1, 145, 145/1, 337, 337/1.
vročilnica – javna listina – nepravilna vročitev – sprememba naslova za vročanje – rok za položitev varščine pred javno dražbo – predlog za razveljavitev pravnomočnosti – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dolžnik zgolj z zatrjevanji o tem, da že od leta 2009 biva na drugem naslovu, te domneve, glede na to, da na teh vročilnicah, kar enako velja tudi za vročilnici, ki potrjujeta nadomestno vročitev po prvem odstavku 140. člena ZPP, ni kakršnega koli zaznamka vročevalca, da dolžnik na naslovu vročanja ne živi več, slednji pa v svoji zahtevi tudi ne zatrjuje, da je bilo vročevalcu poznano, da na naslovu xy 18, M., ni več dosegljiv, pa je sodna pisanja na tem naslovu kljub temu izročil članom gospodinjstva, tudi če bi glede na podpis v vročilnicah zgolj s priimkom M. glede vseh spornih sodnih pisanj sklepali o takšni vročitvi, ne zmore izpodbiti. Ker v primeru nepravilne vročitve prekluzivni zakonski rok za vložitev pravnega sredstva niti ne prične teči, dolžnik, tudi v kolikor bi s svojo zahtevo za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti uspel, z vložitvijo ugovora zoper sklepe o nadaljevanju izvršbe niti ne bi bil v zamudi. Ker dolžnik pravnega interesa za vrnitev v prejšnje stanje ne izkazuje, že to narekuje odločitev o zavrženju njegovega predloga.
Skladno s prvim odstavkom 185. člena ZIZ se javne dražbe lahko udeležijo le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položilo varščino. V skladu z uveljavljenim civilnim štetjem rokov, po katerem se dan dogodka (dražbe) ne všteva v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji oziroma v obravnavanem primeru prvi prejšnji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bil zadnji dan, ko so zainteresirani ponudniki še lahko vplačali varščino, glede na to, da je javna dražba potekala v petek 22. 6. 2012, četrtek 21. 6. 2012 je bil prvi delovni dan, sreda 20. 6. 2012 pa drugi delovni dan pred dražbo, v torek 19. 6. 2012, to je tretji delovni dan pred dražbo.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti, 124. člen ZZK-1). Zato je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče tako ne preizkuša veljavnosti zavezovalnega posla, niti zemljiškoknjižnega dovolila.
ZZK-1 člen 24. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
vknjižba lastninske pravice - tujec - podatki o imetniku pravice - bivališče - prevzem podatkov iz centralnega registra prebivalstva
Predlagateljica ob vložitvi predloga v elektronski obliki ni imela možnosti ročnega vnosa podatka o svojem naslovu, ročna sprememba teh podatkov v predlogu pa ni omogočena niti sodniškemu pomočniku. Tako je predvideno s predpisi, ki urejajo z novelo ZZK-1C uveljavljeno vodenje e-ZK postopkov in s tem tudi elektronsko vlaganje pisanj. Določba 11. člena Pravilnika o zemljiški knjigi namreč določa, da se o osebi - imetniku pravic v zaslonski obrazec vnese samo podatek o EMŠO fizične osebe, drugi podatki iz 24. člena ZZK-1 pa se prevzamejo iz centralnega registra prebivalstva (CRP) in jih v zaslonskem obrazcu ni dovoljeno spreminjati. Ob omenjeni ureditvi pa je zmotno pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče lahko uporabilo podatek o njenem naslovu iz sodne poravnave. V primeru, da podatek o bivališču tujca ni vpisan v CRP, ga iz njega tudi ni mogoče prevzeti in v takem primeru sodišču ni mogoče očitati napačnega postopanja.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 260, 260/2. ZPP člen 189.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – domnevana nevarnost – dopustnost izdaje več predhodnih odredb – različna dejanska in pravna podlaga – obstoj pravde
Namen določbe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ je preprečiti nekonkretizirane ugovore, ki pavšalno zanikajo obstoj obligacijskega razmerja z upnikom in so le zavlačevalnega značaja. Toženčevo zanikanje obveznosti do tožeče stranke ni bilo neargumentirano, temveč je vsebovalo utemeljitev, o kateri se bo moralo sodišče opredeliti pri vsebinskem presojanju zadeve.
V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila dva predloga za dve različni predhodni odredbi (z različno obliko zavarovanja), ki tudi temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato ni ovire, da se ne bi nov predlog obravnaval vsebinsko.
sklep izredne skupščine društva – pravila društva – izpodbijanje sklepov društva
Materialnopravni okvir za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka na razveljavitev sklepov izredne skupščine je v določbah pravil društva, s katerimi je tožena stranka uredila svoja notranja razmerja glede obsega in sestave organov društva ter njihove pristojnosti.
konec stečajnega postopka - končno poročilo - vsebina končnega poročila - redno poročilo - zahteva za predložitev pogodb - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja
Končno poročilo ni podrobno poročilo vsega, kar se je v postopku dogajalo, temveč gre za povzetek, in ni potrebno, da so v njem navedeni prav vsi podatki, ki jih pričakuje upnik.
Nobeno določilo ZFPPIPP ne nalaga upravitelju, da bi moral v spis vložiti vse pogodbe, ki jih sklepa v stečajnem postopku.
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse (in sicer s predložitvijo izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju), je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
Zakonska določba, ki predvideva pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev (ali odlog) plačila sodnih taks (to sta določbi prvega in drugega odstavka 11. člena ZST-1), hkrati (po principu a contrario) tudi zakonska podlaga za zavrnitev takšnega predloga.
nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Poledenela tla niso varna. Toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana, neobičajna.
Kriteriji nevarnosti so pri vojaškem urjenju vendarle drugačni (strožji) kot pri ocenjevanju nevarnosti v vsakdanjem življenju. Namen vojaškega urjenja je prav premagovanje nevarnosti in prilagajanje nevarnim razmeram. Po naravi stvari je jasno, da ne more potekati le v idealnih vremenskih razmerah. Samo zaradi tega, ker se odvija v slabših vremenskih pogojih, sicer relativno enostavne in vsakdanje aktivnosti, kot je sestop s tovornjaka (po nanj nameščeni lestvi – neprerekano zatrjevanje toženke), ni mogoče opredeliti kot nevarne zgolj zaradi neravne in poledenele podlage, na katero se sestopa.
Domnevo umika predloga za nadomestitev globe zaradi izostanka z razgovora pri centru za socialno delo ali izmikanja razgovoru je mogoče smiselno uporabiti tudi za primere, ko storilec na drugačen način izraža svojo nezainteresiranost za odpravo nalog v splošno korist in ne izpolnjuje naloženih obveznosti, vendar le pod pogojem, da je bil z obveznostmi ustrezno in pravočasno seznanjen ter opozorjen na posledice neizpolnitve teh obveznosti.