ZTLR člen 28, 72, 90. ODZ člen 1461, 1500. ZD člen 132.
priposestvovanje - rimsko pravo - ODZ - dobrovernost - zakonita posest - pravična posest po ZTLR - domneva dobre vere - dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je imel tožnik v dobroverni posesti sporno nepremičnino v obdobju od 1.9.1980 do najmanj 1.9.2009, so irelevantna vsa vprašanja, ki se nanašajo na prazgodovinska in dejanska vprašanja v obdobju od domneve sklenitve pogodbe (17.1.1744) do uveljavitve ZTLR.
Ker se dobra vera domneva, tožeči stranki ni bilo treba v zvezi s trenutkom, ko je izvedel za to, da sam ni vknjižen, sploh ničesar zatrjevati. Tožena stranka je tista, ki bi ga bila dolžna v to primorati (prevaliti nanj to breme).
Z dedovanjem se pravica pridobi v trenutku zapustnikove smrti in ne z izdajo sklepa o dedovanju. Pridobi pa se le tisto, kar je zapustnik v času smrti v resnici imel. Goli videz posamezne pravice (npr. vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, ki pa se ne sklada z resničnim stvarno-pravnim stanjem), ni predmet dedovanja. Nobenega razumnega razloga tudi ni, da bi se dedič lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Dedič namreč ne nastopa v pravnem prometu s predmetom zapuščine. On le vstopi v zapustnikov pravni položaj in sicer v takšen položaj, kakršen je bil zapustnikov v trenutku njegove smrti in nič drugačen
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0059834
ZPP člen 274, 274/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3. ZZK-1 člen 12, 18, 18/1. ZEN člen 18, 18/1. SPZ člen 49, 49/1, 92, 96, 99, 99/1. OZ člen 193, 198.
zamudna sodba – identifikacijska oznaka nepremičnine – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – neupravičena pridobitev – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga – odpravljiva nesklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo utemeljenost zahtevka na podlagi 96. člena SPZ, saj ima po tej določbi zahtevek za povračilo plodov le lastnik. Četudi tožnik ni bil lastnik nepremičnin v času od sklenitve kupoprodajne pogodbe do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa ni izključena utemeljenost njegovega zahtevka na podlagi 198. člena OZ. Vendar pa bi za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine tožnik moral trditi tudi, da je imel pred pridobitvijo lastništva pravni naslov za posest oziroma pravico uporabe spornih nepremičnin.
Za opredelitev izgubljenega dobička je potrebna tudi navedba izdatkov, nastalih v zvezi s pridobivanjem prihodkov.
Izhodišče ugoditvi kakršnemukoli zahtevku postavljenemu v pravdnem postopku (in tako tudi predlogu za izdajo začasne odredbe) je ustrezna trditvena podlaga. Ta mora biti jasna (izrecna) in konkretna.
Trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je bila utemeljevana nevarnost, da bo toženka razpolagala s podarjenim premoženjem, češ da bo toženka ravnala enako kot njen mož (s katerim živita na istem naslovu) in z nepremičninami razpolagala za sklep o toženkinem nadaljnjem razpolaganju ne more biti zadostna. Čeprav gre za moža in ženo, pa je potrebno vendarle (tudi morebitno bodoče) ravnanje vsakega od njiju v prvi vrsti presojati posebej
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059842
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 219. OZ člen 198. ZPP člen 324, 324/3.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – višina odškodnine oziroma nadomestila – neto tržna najemnina – odločitev o pobotnem ugovoru - uporabnina
Tožnici sta upravičeni do nadomestila, ki ustreza višini neto tržne najemnine, ki bi jo dobili, če bi nepremičnino oziroma njen sorazmeren del v spornem obdobju dajali v najem.
ZIZ člen 29,29/2, 29/7, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 2, 3.
ugovor zoper plačilni nalog – strokovni sodelavec – taksna obveznost
Upničina interpretacija, da strokovni sodelavec ne sme odločiti o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog, ker o tem lahko določi samo sodnik, je sicer pravilna, vendar pa upnica pri tem prezre, da izpodbijanega sklepa ni izdal strokovni sodelavec, temveč sodnica, ki je na koncu sklepa tudi podpisana oziroma navedena.
dvostranska pogodba – izpolnitev pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – prej zapadla pogodbena obveznost
Ugovor neizpolnjene pogodbe ne pripada stranki dvostranske pogodbe le v primeru, ko sta izpolnitvi sočasni, ampak tudi v primeru, ko druga stranka ne izpolni prej zapadle pogodbene obveznosti.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057078
URS člen 15, 15/3, 35, 39. EKČP člen 10. OZ člen 179. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/14.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost - pravica do dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - tehtanje pravic v koliziji - razžalitev - žaljivost izjave - pomen izjave - javni interes - javna oseba - pravno priznana škoda - uporaba slovenskega prava - navezne okoliščine - dokazna ocena - obrazložitev sodbe
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih, ali za izražanje mnenj, kritik, vrednostnih sodb.
Če so novinarjeve besede žaljive in če so nepotrebne za izražanje negativnega mnenja, če bi novinar isto kritiko lahko izrazil na drugačen, manj žaljiv način, potem je presegel meje dopustnosti uresničevanja svobode izražanja. Tako poročanje ni v javnem interesu. Je pa dopustna tudi ostra kritičnost izjav novinarjev o nosilcih javnih funkcij, če je sorazmerna z ogorčenjem, ki nastane ob spornem primeru. Zahtevo po zaščiti ugleda politika je potrebno tehtati v razmerju z interesom do odprte diskusije o političnih vprašanjih, pri čemer izjeme od svobode izražanja terjajo ozko razlago. Meje dopustne kritike so pri politikih, ki delujejo v javnem interesu, širše kot pri drugih osebah.
Sklicevanje na navedbe strank ne zadostuje za pritožbeni preizkus.
procesne predpostavke za dopustnost tožbe – ugovor res iudicata – kmetijska zemljišča – odobritev pogodbe – soglasje upravne enote – naknadna sprememba namembnosti zemljišča – odpadla potreba po odobritvi pogodbe s strani upravne enote
Sporno zemljišče je kot stavbno opredelil šele Odlok o občinskem prostorskem načrtu, ki je stopil v veljavo v času, ki ga ne zajemajo časovne meje pravnomočnosti prejšnje sodbe. Gre torej za dejstvo, ki ga tožnik v prejšnji pravdi ni več mogel uveljavljati. V takšnem primeru lahko tožnik kljub pravnomočni sodbi vloži novo tožbo z enakim zahtevkom, vendar le, če je novo dejstvo, na katerega se sklicuje, tudi pravno relevantno, torej takšno, da bi, če bi obstajalo že v času prve pravde, tedaj pripeljalo do tožnikovega uspeha. Dejstvo, da zaradi spremenjene namenske rabe zemljišča ni več potrebna odobritev pravnega posla, tej zahtevi ne ustreza. Niti v tem primeru namreč tožnik s svojim zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne bi mogel uspeti.
Ker do odobritve prodajne pogodbe s strani upravne enote med pravdnima strankama ni prišlo, pravni posel sploh ni nastal. Takšna neobstoječa pogodba ne more „oživeti“ za nazaj, ker je naknadno odpadla potreba po odobritvi pogodbe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0061062
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41a, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 1.
menica - protestirana menica - predhodna odredba - domneva nevarnosti - presoja menice - sklep o izvršbi na podlagi priložene menice
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ, ko je izvršilno sodišče že ob preizkusu predloga za izvršbo opravilo materialnopravno presojo, ali je listina, na kateri predlog temelji, menica.
Domnevano nevarnost bi lahko dolžnik izpodbijal le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi priložene menice, ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor.
Tudi menica, ki ni protestirana, ima lahko lastnost verodostojne listine, in sicer v vseh primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljane menične terjatve.
mandatna pogodba – pooblastilo – izročitev izplačanega nespornega zneska odškodnine – zakonske zamudne obresti od zadržanega denarja s strani mandatarja
Če mandatar pri opravljanju posla za naročitelja prejme denar, mora naročitelju takoj izročiti prejeto gotovino oziroma mu mora (pre)nakazati prejeto denarno dobroimetje. Ta mandatarjeva obveznost ima značilnost denarne obveznosti, zato je naročitelj v primeru, če mandatar zamudi z izpolnitvijo te obveznosti, od glavnice obveznosti (zneska, ki ga je prejel mandatar) upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti so res praviloma trajne narave, vendar se izjemoma lahko prisodi odškodnino tudi zaradi začasnega zmanjšanja, če je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
SPZ člen 8. ZNP člen 30, 30/2. ZPP člen 396, 396/3.
predlog za obnovo postopka - zavrženje - prepozen predlog - subjektivni rok za vložitev predloga - udeleženec v postopku ni sodeloval
Na podlagi določila drugega odstavka 30. člena ZNP lahko udeleženec, ki v postopku ni sodeloval, vloži pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval. ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo postopka po tretjem odstavku 396. člena ZPP, ker ga omejuje določilo drugega odstavka 30. člena ZNP.
plačilo sodne takse – sodna taksa za izredno pravno sredstvo – zavrženje revizije – vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse
Pravico do vrnitve takse po določilu 36. člena ZST-1 ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od omenjenih primerov, saj je do odločitve o revizijskem predlogu prišlo, ta zgolj ni bila vsebinska. Pa tudi sicer ne drži, da se v primeru zavrženja posameznih vlog v postopkih sodna taksa ne plača oziroma plača v manjšem znesku. Ta izjema je predvidena le v primeru, če nastane domneva umika vloge oziroma njenega zavrženja zaradi neplačila sodne takse oziroma pride do umika vloge in je zato taksa nižja, ne pa v primeru, kot je konkreten, ko je bila revizija zavržena kot nedovoljena zaradi prenizke vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki ni dosegla revizijskega praga.
V 125. a členu ZZK-1 je določeno obvezno elektronsko vlaganje pisanj, ki velja tudi za obvestilo in ostale vloge drugih državnih organov, kakršen je Inšpektorat za okolje in prostor RS (glej osmi odstavek 125.a člena ZZK-1 v zvezi s prvim in četrtim odstavkom istega člena).
stroški postopka – povračilo stroškov – nagrada zagovornika – ločitev stroškov – zahteva za sodno varstvo
Ker nobeno procesno dejanje v tem postopku ni bilo izvedeno izključno v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bil postopek o prekršku zoper storilca ustavljen, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se nagrada in potrebni izdatki zagovornika, ki odpadejo na tisti del postopka, ki je bil ustavljen, ne dajo izločiti iz skupnih stroškov in je zato odločitev o zavrnitvi zagovornikove zahteve za povračilo stroškov nagrade in zastopanje obdolženca v tem postopku pravilna.
pooblastilno razmerje – obstoj pooblastilnega razmerja – pooblastilo – vročanje stranki namesto pooblaščencu – bistvena kršitev določb postopka
ZPP v prvem odstavku 137. člena določa, da se stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vročajo preko pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
motenje posesti – čiščenje skupnih prostorov na podlagi veljavno sprejetega sklepa etažnih lastnikov kot motilno dejanje – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki – protipravnost posega v posest
V obravnavanem primeru so etažni lastniki stavbe nujni sosporniki, saj so voljo za poseg v posest tožnika oblikovali kot skupnost (z veljavno sprejetim sklepom etažnih lastnikov o čiščenju skupnih prostorov, ki učinkuje v korist vseh etažnih lastnikov oziroma zavezuje vse etažne lastnike) in je bil tako tudi poseg v obstoječe posestno stanje posledica volje etažnih lastnikov kot skupnosti, ne pa izraz volje posameznih etažnih lastnikov. Dejstvo, da so bili naročniki motilnega dejanja etažni lastniki kot skupnost in se je z motilnim dejanjem posestno stanje spremenilo v korist etažnih lastnikov kot skupnosti, je med pravdnimi strankami vzpostavilo takšno materialnopravno razmerje, ki terja nujnost integracije vseh etažnih lastnikov na pasivni strani.
Poseg v posest ni protipraven, če dejanje ne nasprotuje pooblastilom, ki izhajajo iz zakona, niti odločbi državnega organa; da ni motenja posesti z dejanji, ki jih opravijo državni organi pri opravljanju svojega dela in po predpisanem postopku.
Pri nespoštovanju zapovedi iz četrtega odstavka 285.č člena ZKP ne gre za njegovo nepravilno uporabo in s tem za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ampak za kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
Domnevo umika predloga za nadomestitev globe zaradi izostanka z razgovora pri centru za socialno delo ali izmikanja razgovoru je mogoče smiselno uporabiti tudi za primere, ko storilec na drugačen način izraža svojo nezainteresiranost za odpravo nalog v splošno korist in ne izpolnjuje naloženih obveznosti, vendar le pod pogojem, da je bil z obveznostmi ustrezno in pravočasno seznanjen ter opozorjen na posledice neizpolnitve teh obveznosti.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 260, 260/2. ZPP člen 189.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – domnevana nevarnost – dopustnost izdaje več predhodnih odredb – različna dejanska in pravna podlaga – obstoj pravde
Namen določbe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ je preprečiti nekonkretizirane ugovore, ki pavšalno zanikajo obstoj obligacijskega razmerja z upnikom in so le zavlačevalnega značaja. Toženčevo zanikanje obveznosti do tožeče stranke ni bilo neargumentirano, temveč je vsebovalo utemeljitev, o kateri se bo moralo sodišče opredeliti pri vsebinskem presojanju zadeve.
V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila dva predloga za dve različni predhodni odredbi (z različno obliko zavarovanja), ki tudi temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato ni ovire, da se ne bi nov predlog obravnaval vsebinsko.