motenje posesti – čiščenje skupnih prostorov na podlagi veljavno sprejetega sklepa etažnih lastnikov kot motilno dejanje – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki – protipravnost posega v posest
V obravnavanem primeru so etažni lastniki stavbe nujni sosporniki, saj so voljo za poseg v posest tožnika oblikovali kot skupnost (z veljavno sprejetim sklepom etažnih lastnikov o čiščenju skupnih prostorov, ki učinkuje v korist vseh etažnih lastnikov oziroma zavezuje vse etažne lastnike) in je bil tako tudi poseg v obstoječe posestno stanje posledica volje etažnih lastnikov kot skupnosti, ne pa izraz volje posameznih etažnih lastnikov. Dejstvo, da so bili naročniki motilnega dejanja etažni lastniki kot skupnost in se je z motilnim dejanjem posestno stanje spremenilo v korist etažnih lastnikov kot skupnosti, je med pravdnimi strankami vzpostavilo takšno materialnopravno razmerje, ki terja nujnost integracije vseh etažnih lastnikov na pasivni strani.
Poseg v posest ni protipraven, če dejanje ne nasprotuje pooblastilom, ki izhajajo iz zakona, niti odločbi državnega organa; da ni motenja posesti z dejanji, ki jih opravijo državni organi pri opravljanju svojega dela in po predpisanem postopku.
sklep izredne skupščine društva – pravila društva – izpodbijanje sklepov društva
Materialnopravni okvir za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka na razveljavitev sklepov izredne skupščine je v določbah pravil društva, s katerimi je tožena stranka uredila svoja notranja razmerja glede obsega in sestave organov društva ter njihove pristojnosti.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju
V obravnavanem primeru je dejavnost odvetnika v tem nepravdnem postopku po ZDZdr, ki je pomembna za odločitev o nagradi za postopek na prvi stopnji, omejena na: - pregled predloga in zdravniškega potrdila ter - prejem odločbe. Zato gre za situacijo, ki jo obravnava 2. točka št. 3101 Tarife, ki je sestavni del ZOdvT, zaradi česar ni mogoče uporabiti tarifne št. 3100.
pogodba o dobavi toplote– spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
S pritožbenimi trditvami, da se je delilnik stroškov spremenil, da tožena stranka storitev tožeče stranke dejansko ne prejema in te niso bile opravljene, lokal pa nima ogrevanja in ni vezan na toplotno postajo, zato storitev niti ni mogoče prejeti, ter s sklicevanjem na potrdilo S. d.d., da tožena stranka ni odjemalec toplote, tožena stranka napada dokazno oceno in izvedene dokaze, ter izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, česar višje sodišče v postopku spora majhne vrednosti ne sme upoštevati.
Po odpovedi najemne pogodbe pa do poteka odpovednega roka je imela druga toženka pravico bivati v stanovanju, tožnika pa sta bila upravičena do plačila najemnine, sporazumno dogovorjene v najemni pogodbi. Toženca sta bila v skladu s pogodbenim dogovorom dolžna plačevati tudi obratovalne stroške. Ker druga toženka po poteku odpovednega roka ni vrnila najemodajalcema ključev stanovanjske hiše, pa sta tožnika upravičeno zahtevala še povračilo škode zaradi zamenjave ključavnice.
Tudi če bi obstajali utemeljeni razlogi za spremembo najemne pogodbe na strani pritožnice (npr. razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po določbi 112. člena OZ), teh razlogov ni ustrezno uveljavljala oziroma sploh ni vzpostavila kontakta s tožnikoma.
nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Poledenela tla niso varna. Toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana, neobičajna.
Kriteriji nevarnosti so pri vojaškem urjenju vendarle drugačni (strožji) kot pri ocenjevanju nevarnosti v vsakdanjem življenju. Namen vojaškega urjenja je prav premagovanje nevarnosti in prilagajanje nevarnim razmeram. Po naravi stvari je jasno, da ne more potekati le v idealnih vremenskih razmerah. Samo zaradi tega, ker se odvija v slabših vremenskih pogojih, sicer relativno enostavne in vsakdanje aktivnosti, kot je sestop s tovornjaka (po nanj nameščeni lestvi – neprerekano zatrjevanje toženke), ni mogoče opredeliti kot nevarne zgolj zaradi neravne in poledenele podlage, na katero se sestopa.
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse (in sicer s predložitvijo izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju), je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
Zakonska določba, ki predvideva pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev (ali odlog) plačila sodnih taks (to sta določbi prvega in drugega odstavka 11. člena ZST-1), hkrati (po principu a contrario) tudi zakonska podlaga za zavrnitev takšnega predloga.
ZIZ člen 111, 111/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 189/3, 189/4, 189/7, 200b. ZPP člen 140, 140/1, 145, 145/1, 337, 337/1.
vročilnica – javna listina – nepravilna vročitev – sprememba naslova za vročanje – rok za položitev varščine pred javno dražbo – predlog za razveljavitev pravnomočnosti – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dolžnik zgolj z zatrjevanji o tem, da že od leta 2009 biva na drugem naslovu, te domneve, glede na to, da na teh vročilnicah, kar enako velja tudi za vročilnici, ki potrjujeta nadomestno vročitev po prvem odstavku 140. člena ZPP, ni kakršnega koli zaznamka vročevalca, da dolžnik na naslovu vročanja ne živi več, slednji pa v svoji zahtevi tudi ne zatrjuje, da je bilo vročevalcu poznano, da na naslovu xy 18, M., ni več dosegljiv, pa je sodna pisanja na tem naslovu kljub temu izročil članom gospodinjstva, tudi če bi glede na podpis v vročilnicah zgolj s priimkom M. glede vseh spornih sodnih pisanj sklepali o takšni vročitvi, ne zmore izpodbiti. Ker v primeru nepravilne vročitve prekluzivni zakonski rok za vložitev pravnega sredstva niti ne prične teči, dolžnik, tudi v kolikor bi s svojo zahtevo za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti uspel, z vložitvijo ugovora zoper sklepe o nadaljevanju izvršbe niti ne bi bil v zamudi. Ker dolžnik pravnega interesa za vrnitev v prejšnje stanje ne izkazuje, že to narekuje odločitev o zavrženju njegovega predloga.
Skladno s prvim odstavkom 185. člena ZIZ se javne dražbe lahko udeležijo le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položilo varščino. V skladu z uveljavljenim civilnim štetjem rokov, po katerem se dan dogodka (dražbe) ne všteva v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji oziroma v obravnavanem primeru prvi prejšnji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bil zadnji dan, ko so zainteresirani ponudniki še lahko vplačali varščino, glede na to, da je javna dražba potekala v petek 22. 6. 2012, četrtek 21. 6. 2012 je bil prvi delovni dan, sreda 20. 6. 2012 pa drugi delovni dan pred dražbo, v torek 19. 6. 2012, to je tretji delovni dan pred dražbo.
stroški postopka – povračilo stroškov – nagrada zagovornika – ločitev stroškov – zahteva za sodno varstvo
Ker nobeno procesno dejanje v tem postopku ni bilo izvedeno izključno v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bil postopek o prekršku zoper storilca ustavljen, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se nagrada in potrebni izdatki zagovornika, ki odpadejo na tisti del postopka, ki je bil ustavljen, ne dajo izločiti iz skupnih stroškov in je zato odločitev o zavrnitvi zagovornikove zahteve za povračilo stroškov nagrade in zastopanje obdolženca v tem postopku pravilna.
V 125. a členu ZZK-1 je določeno obvezno elektronsko vlaganje pisanj, ki velja tudi za obvestilo in ostale vloge drugih državnih organov, kakršen je Inšpektorat za okolje in prostor RS (glej osmi odstavek 125.a člena ZZK-1 v zvezi s prvim in četrtim odstavkom istega člena).
Pri nespoštovanju zapovedi iz četrtega odstavka 285.č člena ZKP ne gre za njegovo nepravilno uporabo in s tem za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ampak za kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0074444
OZ člen 9. ZFPPIPP člen 15.
plačilo za opravljeno delo – večstranska kompenzacija – pogoji za sklepanje kompenzacij – pogodba v breme tretjega – navidezna pogodba
Če je bilo s pogodbenim določilom, po katerem se plačilo za opravljeno delo toženi stranki poravnava s 100 % kompenzacijo z asfaltnimi mešanicami, mišljeno, da bo te asfaltne mešanice toženi stranki dobavljala tožeča stranka (ne da bi za to prejemala plačilo od tožene stranke), tako določilo predstavlja pogodbo v breme tretjega, ki pa ji naše pravo ne daje pravnega varstva.
Terjatve tožene stranke do G. d.d. so se lahko na podlagi multilateralnih kompenzacij zapirale le toliko časa, dokler so obstojali objektivni pogoji za sklepanje takih kompenzacij.
oprostitev plačila sodne takse – premoženje pravne osebe
Sodišče mora ob presoji predloga za taksno oprostitev pravne osebe upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje.
Besedila 61. člena podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa, da se kolektivni delovni spori v družbi, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujejo s posredovanjem in arbitražo, ter da se šteje, da gre za kolektivni spor med strankama v primerih, ki jih določa zakon, ni mogoče razlagati tako, da so mišljeni vsi spori, za katere je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Glede na to, da sta se stranki dogovorili, da se šteje, da gre za kolektivni delovni spor med strankama v primerih, ki jih določa zakon, pri tem pa sta v preambuli kolektivne pogodbe zapisali, da je sklenjena na podlagi 7. in 18. člena ZDR, ZRSin in v skladu z ZKolP, je kot „zakon“ mišljen ZKolP, kar sta stranki zapisali v preambuli kolektivne pogodbe. Ureditev v 61. členu podjetniške kolektivne pogodbe se nanaša na ureditev mirnega reševanja kolektivnih sporov, kot jih opredeljuje ZKolP, torej interesnih sporov, ali sporov o pravicah. Predmetni spor (spor o zakonitosti oziroma nezakonitosti stavke) ne sodi niti med interesne spore, prav tako pa tudi ne gre za spor o pravicah, zato je potrebno skladno z določbo prvega odstavka 23. člena ZDSS-1 v tem kolektivnem delovnem sporu dopustiti sodno varstvo, ker predhoden postopek mirne rešitve spora ni obvezen in ne predstavlja procesne predpostavke za spor po 23. členu ZDSS-1.
ZDR člen 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6, 125.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno poskusno delo – rok za podajo odpovedi – vročanje – ocena poskusnega dela
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pri tem ni bistveno, kdaj je bila odpoved vročena delavcu, ampak kdaj je bila podana.
Neuspešno opravljeno poskusno delo je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je tožniku (zdravniku) podala negativna oceno poskusnega dela, ker tožnik nima ustreznega znanja in spretnosti za opravljanje dela (ne razpolaga z ustreznim znanjem, ni pravilno držal inštrumentov (skalpela), njegovi izvidi so bili nepopolni in nepravilni).
Tožena stranka je v tožbi navedla, da je odstopila od sklenjenega sporazuma o poplačilu dolga (kar tožena stranka tudi priznava s tem, da na tožbo ni odgovorila), zato ni izkazan njen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe oziroma zahtevka za ugotovitev odstopa od pogodbe. Tožbene trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za odstop od pogodbe, ne utemeljujejo njenega pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, saj je v takem položaju možen dajatveni zahtevek, ki negira potrebo po ugotavljanju (ne)obstoja pravnega razmerja med pravdnima strankama, in ki ga je navsezadnje tožeča stranka v tem sporu tudi uveljavljala. Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tožeča stranka tega ni izkazala, je treba njeno tožbo v tem delu zavreči.
Ker tožena stranka ni prerekala navedb, da je tožeča stranka odstopila od sklenjenega sporazuma o plačilu dolga, je treba šteti, da je to dejstvo priznala. Z odstopom od sporazuma je terjatev tožeče stranke iz naslova odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz 109. člena ZDR zapadla v plačilo oziroma je tožena stranka že bila v zamudi s plačilom, zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke iz naslova plačila odpravnine utemeljen.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - povečan obseg dela in obremenitev
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitev v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnik je bil v spornem obdobju razporejen na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delal, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenci – sankcije v primeru nezakonitosti – primeri razveljavitve – delna razveljavitev
Tožena stranka je tožnici utemeljeno razveljavila pogodbo o zaposlitvi po določbi 74/1 člena ZJU, ki določa, da se pogodba o zaposlitvi razveljavi, če javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, za katero je bila pogodba sklenjena. Tožnica namreč ni dokazala izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta (višji nivo znanja italijanskega jezika) niti ob prijavi na javni natečaj niti kasneje, v času sprejema odločitve komisije za pritožbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – transformacija
Tožena stranka je s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, saj razlog, ki je naveden v pogodbi – organiziranje nemotenega poteka dela, ni predviden v določbi 1. odstavka 52. člena ZDR. Poleg tega pri navedenem delu ni šlo za začasno povečan obseg dela oziroma za izvrševanje dela, ki bi po svoji naravi trajalo določen čas (1. in 3. alinea 1. odstavka 152. člena ZDR). Zato je tožnici iz razloga nezakonito sklenjene zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas prešlo delovno razmerje pri toženi stranki v nedoločen čas.
ugovor zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – nedovoljena pritožba – pravno sredstvo
ZST-1 ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave uresničuje tako, da ima stranka možnost vložitve ugovora zoper plačilni nalog. O njem odloča sodišče prve stopnje. Takšna ureditev pravnega sredstva v postopku izdaje taksnega naloga je razumna in v skladu z (ne)kompleksnostjo same odločitve. Prav tako je razumna odločitev zakonodajalca, da za odločanje o pritožbi pooblasti sodišče prve stopnje samo. Razlaga, da bi poleg ugovora stranka imela še eno, dodatno pravno sredstvo (to je pritožbo zoper sklep o ugovoru), bi bila nerazumna in zanjo tudi ni pravne podlage. Pravne podlage ne nudi niti splošna določba ZPP iz 363. člena. Za izdajo taksnega naloga namreč veljajo specialne določbe ZST-1.