OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068835
OZ člen 73, 73/4, 111, 131. ZLS člen 33.
poslovna odškodninska odgovornost – neizpolnitev pogodbene obveznosti – negativni pogodbeni interes – pozitivni pogodbeni interes – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neobstoječe pogodbeno določilo – vzajemnost pogodbenih obveznosti – kavza – ničnost pogodbe – odškodninska odgovornost neupravičenega zastopnika – škoda zaradi zaupanja – povzročitev škode – rušenje objekta – dovoljenje lastnika objekta – protipravnost ravnanja – navadna škoda
Na podlagi četrtega odstavka 73. člena OZ je odškodninski zavezanec samo neupravičeni zastopnik. Nasprotna pogodbena stranka lahko od neupravičenega zastopnika zahteva le povračilo navadne škode zaradi zaupanja in ne povračila škode v obliki izgubljenega dobička – dobička, ki bi ga dosegla, če bi bila pogodbena zaveza toženke veljavna.
pravna napaka – stvarna napaka – črna gradnja – odgovornost za napake – znižanje kupnine – načelo vestnosti in poštenja
Toženec je ves čas vedel in imel namen, da proda stavbo kot celoto s posameznimi stanovanjskimi enotami izraženimi v deležih, vedel, da ima ustrezna dovoljenja zgolj za izgradnjo enostanovanjske hiše, ob tem pa je v prodajni pogodbi opredelil kot predmet prodaje stanovanje in tako tudi oglaševal svojo ponudbo. Kupljena stanovanja so torej obremenjena s stvarno napako, ker nimajo ne dogovorjenih lastnosti in tudi ne tistih lastnosti, ki so potrebne za njihovo običajno rabo in promet (kar izhaja iz odrejenih ukrepov in upravnih odločb). Kupci se ne bodo mogli vpisati v zemljiško knjigo kot lastniki točno določenih delov stavbe (stanovanj), ki so v kupoprodajnih pogodbah izrecno opisana in je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje o obstoju pravnih napak.
Sodišče mora pri presojanju pogoja verjetnosti iz prvega odstavka 272. člena ZIZ presojati tako postopkovne kršitve s strani tožene stranke, kot tudi vsebinsko utemeljenost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, seveda v okviru standarda verjetnosti obstoja terjatve glede na podani sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hude kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je ta naklepoma ali iz hude malomarnosti po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR kršila obveznosti iz delovnega razmerja).
Ker je cilj dokazovanja sodišče prepričati o resničnosti trditev strank, tožeči stranki dejstva, da je pripravljalno vlogo dne 21. 10. 2011 poslala sodišču prve stopnje, ni treba dokazovati, sodišče je namreč z dejstvom pravočasnega prejetja navedene vloge že seznanjeno.
pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Sodišče prve stopnje (teoretično) pravilno navaja, kdaj je podan povod za tožbo, tj., kadar tožena stranka ne privoli v izpolnitveno ravnanje, ki ga zahteva tožeča stranka, vendar obenem napačno zaključi, da je bila tožena stranka od telefonskega pogovora dalje obveščena o problematiki ključavnice in še več kot 14 dni ni vzpostavila prejšnjega stanja, zato je podala povod za tožbo. Ni namreč bistveno, ali je bila tožena stranka o stanju obveščena oziroma ali je za zamenjavo ključavnice vedela ali ne, bistveno je, ali je tožeča stranka od nje že pred vložitvijo tožbe zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma tisto, kar je predmet tožbenega zahtevka, in da je tožena stranka prostovoljno izpolnitev te obveznosti zavrnila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071966
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 207, 207/2, 208, 208/1, 211, 318, 338, 338/2343, 343/4. OZ člen 191, 642, 642/1, 642/2.
zamudna sodba – časovne meje pravnomočnosti – iztek roka za vložitev odgovora na tožbo – smrt stranke med postopkom – stranka v postopku – dopustnost pritožbe – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči – podjemna pogodba – vrnitev dela plačila – neupravičena obogatitev
Ker se je rok za odgovor na tožbo iztekel v času drugo toženčevega življenja, je sodišče odločbo lahko izdalo. Časovne meje pravnomočnosti zamudne sodbe glede toženca zajemajo le tista dejstva, ki so nastopila do izteka roka za vložitev odgovora na tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075901
ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina – razlastitev – odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – prostorski akt – gradnja javne infrastrukture – nadomestitev vrednosti zemljišča – sprememba prostorskega plana
Odškodnina mora razlastitvenemu upravičencu zajamčiti ekvivalent za izgubljeno. Zato imata za odmero odškodnine velik pomen dve časovni točki: točka, po kateri se ugotavlja stanje, in točka, po kateri se določa cena nepremičnine. V obravnavanem primeru je bil namen razlastitve graditev javne infrastrukture. Za izravnavo izgube zato velja nadomestitev vrednosti zemljišča pred spremembo prostorskega plana, s katero je bila predvidena gradnja infrastrukturnega objekta (bencinskega servisa). Če je bilo zemljišče, na katerem se bo gradil infrastrukturni objekt, prej (pred sprejetjem navedenih prostorskih aktov) kmetijsko zemljišče, je treba razlaščencu zagotoviti odškodnino za kmetijsko zemljišče in ne za stavbno zemljišče, namenjeno graditvi infrastrukturnega objekta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO -
VSL0067979
ZPP člen 319, 319/1.
res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – skupno premoženje
Presoja, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odvisna od obstoja subjektivne in objektivne identitete tožbenega zahtevka. V skladu z določbo prvega odstavka 319. člena ZPP sicer res postane pravnomočen le izrek sodbe (odločitev o tožbenem predlogu), vendar je treba upoštevati tudi dejansko podlago, na kateri temelji tožbeni predlog.
Drži, da je skupno premoženje nedeljiv materialno pravni pojem, kar pa ne pomeni, da v primeru, da v sodbi (kot v predmetni zadevi) ni upoštevan celoten obseg skupnega premoženja, ni dopustna (nova) tožba.
ZZZDR člen 51, 58, 59. ZPP člen 3, 3/3, 286a, 328, 339, 339/2, 339/2-14.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – zakonska domneva o enakih deležih – določitev drugačnega razmerja – obrazložitev – popravni sklep
Zakonska domneva o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju je resda izpodbojna, vendar pa mora določitev drugačnega razmerja temeljiti na dejanskih ugotovitvah o prispevkih obeh partnerjev ter biti v tem smislu tudi čim bolj izčrpno obrazložena, še zlasti, če razmerje med deleži močno odstopa od zakonske domneve. Pri tem je sicer treba opozoriti, da pri določanju deležev ne gre za čisto računsko operacijo, saj se ne upoštevajo zgolj prihodki in odhodki obeh partnerjev, temveč tudi drugi nematerialni prispevki (pomoč, vzgoja otrok ipd.), vendar pa je zato potrebna natančnejša obrazložitev vseh navedenih okoliščin, ki vplivajo na končno odločitev sodišča.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/4. ZJC člen 2, 2/1. ZCes-1 člen 3, 3/1. ZDDO člen 71, 71/1.
potni stroški – povrnitev stroškov prevoza – stroški prevoza na delo in z dela – javne ceste – najkrajša pot – pojem in status javnih cest
Določbo 4. odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta, če prevoz z javnim prevozom ni možen, je treba interpretiralo tako, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen oziroma dovoljen. Tako kot pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela, ki se poravnajo v višini najcenejšega javnega prevoza, za katerega obstaja dejanska možnost uporabe, tudi za priznanje kilometrine za razdaljo po najkrajši poti velja, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen.
Pri ugotavljanju najkrajše poti je potrebno upoštevati javne ceste v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZJC oziroma 1. odstavka 3. člena ZCes-1.
Ker škodljiv vpliv, ki naj bi prihajal z nepremičnin tožencev, ne prihaja neposredno, ampak prek javnega kanalizacijskega omrežja, ki ni niti v lasti niti v upravljanju tožencev, ampak tretjega, tožnica niti na stvarnopravni niti ne na obligacijskopravni podlagi nima zahtevka proti osebam, katerih nepremičnine so priključene na javno kanalizacijsko omrežje.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061788
ZNP člen 40, 46, 48, 49. ZDZdr člen 39, 40. ZZZDR člen 212. ZPP člen 343, 343/1, 355.
odvzem poslovne sposobnosti – pomoč izvedenca medicinske stroke – pregled nasprotnega udeleženca – mnenje izvedenca – začasno zadržanje – skrbnik za posebni primer – udeleženec postopka
Le s pomočjo izvedenca medicinske stroke bo mogoče ugotoviti, ali je nasprotni udeleženec glede na svoje psihofizično stanje sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Brez izvedenca oziroma brez pregleda nasprotnega udeleženca ter mnenja izvedenca tega postopka ni mogoče zaključiti, zato je sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec priti k izvedencu. Ker se nasprotni udeleženec vabilom izvedenca do sedaj ni odzival, je sodišče prve stopnje pravilno določilo tudi ravnanje za primer, če se pregleda ne bo udeležil (in se torej prostovoljno ne bo podvrgel pregledu), ki bo omogočilo nujno potrebni pregled nasprotnega udeleženca, na podlagi tega pa bo mogoča izdelava izvedeniškega mnenja in v nadaljevanju odločitev sodišča ter zaključek postopka.
SPZ člen 33. ZPP člen 184, 185, 185/1, 350, 350/3, 351, 357, 358. ZZasV člen 43.
motenje posesti na podlagi pogodbe o zasebnem varovanju – sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka
V sami naravi dejavnosti, s katero se prva toženka profesionalno ukvarja, so (pogosto) zajeti primeri, ko bo z izvrševanjem zakonskih pooblastil, posest tretjih oseb motena. Zato bi v motenjskih sporih dopuščanje pasivne legitimacije družbam, ki se poklicno ukvarjajo z zasebnim varovanjem, onemogočilo nemoteno opravljanje njihove osnovne dejavnosti, saj bi bile nenehno izpostavljene možnosti, da bo zoper njih vložena tožba zaradi motenja posesti.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – nadomestilo za uporabo fonogramov – popolnost tožbe
Okoliščina, da je bila trditvena podlaga tožbe, s katero tožeča stranka zahteva plačilo nadomestila za uporabo fonogramov, delno pomanjkljiva, z vidika nastopa zamude ni pomembna. Popolnost tožbe namreč ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude. Bistveno je, da je zahtevek za plačilo denarnega zneska jasen oziroma konkretiziran, takšen zahtevek pa je tožeča stranka s tožbo tudi postavila.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – trditveno breme – dolžnost predložitve podatkov – splošno znana dejstva
Ni dolžnost sodišča, da zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o zadevi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, pri čemer jih je v primeru, da jih ne more samo pridobiti, dolžna pridobiti stranka
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075902
ZPP člen 392. ZZZDR člen 60.
sodna poravnava – delna sodna poravnava – ugotavljanje obsega in deleža skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – vpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Ni prezreti dejstva, da je tožbeni zahtevek v pravdi P 727/2007 Okrožnega sodišča v Kranju originarna pridobitev lastninske pravice na podlagi pridobivanja skupnega premoženja med zakonsko zvezo na podlagi ZZZDR. O tem sta torej pravdni stranki sklenili delno sodno poravnavo. Na isti podlagi torej tožeča stranka ne more ponovno tožiti. Zato je očitno želela doseči s tožbo spremembo delne sodne poravnave tako, da poleg izplačila v denarju dobi tudi polovico parcele. Vendar za takšen tožbeni zahtevek ni pravne podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059853
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 557, 557/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja – vsebina pogodbe – razlogi o odločilnih dejstvih
Ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja brez navedbe, kakšna je vsebina pogodbe, v konkretnem primeru pomeni, da odločitve sodišča o utemeljenosti podrejenega tožbenega zahtevka ni mogoče preizkusiti, saj sodba razlogov o odločilnih dejstvih ne vsebuje. Tako ni jasno, kakšne naj bi bile pravice in obveznosti iz sklenjene pogodbe in ali se je pogodba nanašala na sporne dele nepremičnin in kaj je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno glede izročitve nepremičnin.