CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071966
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 207, 207/2, 208, 208/1, 211, 318, 338, 338/2343, 343/4. OZ člen 191, 642, 642/1, 642/2.
zamudna sodba – časovne meje pravnomočnosti – iztek roka za vložitev odgovora na tožbo – smrt stranke med postopkom – stranka v postopku – dopustnost pritožbe – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči – podjemna pogodba – vrnitev dela plačila – neupravičena obogatitev
Ker se je rok za odgovor na tožbo iztekel v času drugo toženčevega življenja, je sodišče odločbo lahko izdalo. Časovne meje pravnomočnosti zamudne sodbe glede toženca zajemajo le tista dejstva, ki so nastopila do izteka roka za vložitev odgovora na tožbo.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – dopustnost tožbe – vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga – prehodne določbe ZVPSBNO
Stališče o nedovoljenosti tožbe je pravilno, saj je tožnik vložil tožbo po odločitvi o izrednem pravnem sredstvu, sprejeti več kot tri leta po pričetku uporabe ZVPSBNO, v tem postopku pa ni vložil niti nadzorstvene pritožbe niti rokovnega predloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068829
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZPotK člen 13. ZST-1 člen 18, 18/4.
kreditna pogodba – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – dodaten rok za izpolnitev pogodbe – prekinitev pritožbenega postopka – začetek stečajnega postopka v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
Tako zakon kot tudi Pogodbeni pogoji določajo posledice neupoštevanja opomina za plačilo zapadlih obveznosti, zato je tožnica upravičena do zahtevka za predčasno poplačilo nezapadlih obrokov (oziroma do razveze kreditne pogodbe) tudi, če na te posledice toženca v opominu ni izrecno opozorila.
Pred prekinitvijo pravdnega postopka na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, zato prekinitev postopka ne vpliva na izdajo odločbe pritožbenega sodišča, ki je, zaradi odločanja na seji, izključno pravdno dejanje sodišča. Z odločitvijo pritožbenega sodišča niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank, zato je kljub začetemu stečajnemu postopku pritožbeno sodišče o pritožbi odločalo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – trditveno breme – dolžnost predložitve podatkov – splošno znana dejstva
Ni dolžnost sodišča, da zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o zadevi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, pri čemer jih je v primeru, da jih ne more samo pridobiti, dolžna pridobiti stranka
posojilna pogodba – dodatek k posojilni pogodbi – zavarovanje terjatve – pripoznava dolga – zastavna pravica – pretrganje zastaranja
Toženec kot posojilojemalec je dal zemljiškoknjižno dovoljenje, da se pri njegovi nepremičnini, parc. št. 491/4 k.o. X, vpiše zastavna pravica za sposojeni znesek skupaj z obrestmi v korist posojilodajalke – tožnice. Dano zavarovanje pa pomeni pripoznavo dolga. Pripoznava dolga pretrga zastaranje, zastaralni rok pa prične znova teči.
pogodba o zaposlitvi – stranke pogodbe – tuji državljani – delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje – stvarna pristojnost
Tožniku je bilo izdano dovoljenje izključno za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti ali gospodarske dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik oz. vodenje poslov v osebni gospodarski družbi kot poklicni športnik. Tožena stranka delo tožnika, kot delo tujca, ni prijavila v skladu z določbami ZZDT, kar je bil pogoj za to, da se je tožnik lahko na podlagi osebnega dovoljenja pri toženi stranki zakonito zaposlil. Tožnik je toženi stranki za opravljene storitve izdajal račune, v obvezna zavarovanja je bil vključen kot samostojni zavezanec. V konkretnem primeru ni šlo za zaposlitev tožnika kot delavca pri toženi stranki kot delodajalcu, prav tako glede na veljavno zakonodajo s področja zaposlovanja tujcev tudi niso bili podani zakonski pogoji za priznanje delovnega razmerja, zato sporne pogodbe ni mogoče označiti za pogodbo o zaposlitvi. Gre za premoženjski spor iz civilnopravne pogodbe, za katerega je na podlagi določb 1. člena, 32. člena in 48. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
Iz besedila splošnih pogojev izhaja, da sta pogodbeni stranki izključili odgovornost tožnika (dajalca leasinga) za obveznosti dobavitelja. Zato vsa tveganja, ki so nastala zaradi kršitve dolžnosti dobave avtomobila, po pogodbi o finančnem leasingu nosi toženec (jemalec leasinga), ki je dobavitelja tudi sam izbral, pri čemer je moral poznati njegove prodajne, poslovne in dobavne pogoje ter jih sprejeti. Takšna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem leasingu ni posebnost, ampak je za finančni leasing celo tipična.
V konkretnem primeru je bil toženec seznanjen z dejstvom, da njegove vloge sodišče ne bo upoštevalo, na naroku 23. 11. 2010. Navedeno pomeni, da bi že takrat moral podati ustrezen ugovor. Poznejše sklicevanje na kršitve (npr. v pravnih sredstvih), se upoštevajo le, če jih stranka prej ni mogla navesti, česar pa toženec v konkretni zadevi ni niti zatrjeval, niti dokazoval.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059853
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 557, 557/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja – vsebina pogodbe – razlogi o odločilnih dejstvih
Ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja brez navedbe, kakšna je vsebina pogodbe, v konkretnem primeru pomeni, da odločitve sodišča o utemeljenosti podrejenega tožbenega zahtevka ni mogoče preizkusiti, saj sodba razlogov o odločilnih dejstvih ne vsebuje. Tako ni jasno, kakšne naj bi bile pravice in obveznosti iz sklenjene pogodbe in ali se je pogodba nanašala na sporne dele nepremičnin in kaj je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno glede izročitve nepremičnin.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – nadomestilo za uporabo fonogramov – popolnost tožbe
Okoliščina, da je bila trditvena podlaga tožbe, s katero tožeča stranka zahteva plačilo nadomestila za uporabo fonogramov, delno pomanjkljiva, z vidika nastopa zamude ni pomembna. Popolnost tožbe namreč ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude. Bistveno je, da je zahtevek za plačilo denarnega zneska jasen oziroma konkretiziran, takšen zahtevek pa je tožeča stranka s tožbo tudi postavila.
Odvetnikova odškodninska odgovornost je odgovornost po merilih strokovne skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki jo določa ZOdv, ko pravi, da je za stranko koristno ravnanje, ki je vestno, pošteno, skrbno ter po načelih poklicne etike. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi odvetnik tedaj, ko je stranka k njemu prišla, lahko še pravočasno vložil tožbo in da bi s tožbo uspel, zmotno pa je strokovno menil, da je to prepozno, zato je ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Nezakonit dokaz je, če je bil izveden in pridobljen v nasprotju s procesnimi pravili in to pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožnik je predlagal odločbo ZPIZ o invalidski upokojitvi zaradi taksne oprostitve. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in ni povedalo strankam, da ga bo upoštevalo. Nato pa je zavrnilo zahtevek za rento, ker bi bil tožnik invalidsko upokojen, delodajalec pa ne bi imel dela za njegovo zdravstveno stanje.
ZPP člen 151, 153, 153/1, 153/3, 167, 167/2, 242, 242/3, 243, 243/3, 244, 244/4, 247, 247/2, 249, 249/1, OZ člen 642.
zavarovanje dokazov pred pravdo – strokovna institucija iz tujine kot izvedenec – izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca – pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade – plačilo stroškov – stroški izvedenine – sodni stroški – pravica do izjave
Kadar v sodnem postopku postavi izvedenca sodišče, so stroški izvedenine sodni stroški. Gre za izvirno obveznost države, ki jo zakon s plačilom predujma ter stroškov za izvedenca v celoti prevaljuje na stranke. To pomeni, da je odločitev o podlagi za višino nagrade izvedencu v rokah sodišča in ne stranke, ki je predlagala izvedbo oziroma zavarovanje tega dokaza.
V primeru, ko izvedensko delo opravlja strokovna institucija, se plačilo določi s pogodbo – dogovorom med sodiščem kot naročnikom in izvedencem (bodisi po njegovem ceniku bodisi po njegovem predračunu oziroma ponudbi). Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takih primerih mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068835
OZ člen 73, 73/4, 111, 131. ZLS člen 33.
poslovna odškodninska odgovornost – neizpolnitev pogodbene obveznosti – negativni pogodbeni interes – pozitivni pogodbeni interes – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neobstoječe pogodbeno določilo – vzajemnost pogodbenih obveznosti – kavza – ničnost pogodbe – odškodninska odgovornost neupravičenega zastopnika – škoda zaradi zaupanja – povzročitev škode – rušenje objekta – dovoljenje lastnika objekta – protipravnost ravnanja – navadna škoda
Na podlagi četrtega odstavka 73. člena OZ je odškodninski zavezanec samo neupravičeni zastopnik. Nasprotna pogodbena stranka lahko od neupravičenega zastopnika zahteva le povračilo navadne škode zaradi zaupanja in ne povračila škode v obliki izgubljenega dobička – dobička, ki bi ga dosegla, če bi bila pogodbena zaveza toženke veljavna.
prevzem dolga - konkludentno ravnanje - konkludentna privolitev v prevzem dolga - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja
Upnik, ki je bil seznanjen s prevzemom dolga ter je na tej podlagi prevzemniku izstavil račun in ga kasneje celo tožil, naj obveznost izpolni, je konkludentno privolil v prevzem dolga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077206
URS člen 22, 26. ZOR člen 172. ZPP člen 226, 292. ZP člen 152, 152/6. Uredba o pogojih in načinu prodaje carinskega blaga ter drugem ravnanju s carinskim blagom člen 12.
odgovornost za drugega – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – odgovornost države – protipravnost ravnanja carinskega organa
Ker je bila zasežena žival prodana na predpisan način, ki ga določa zakon, protipravno ravnanje organa toženke ni podano.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 481, 481/1, 481/1-2. OZ člen 520, 520/1.
prodajna pogodba – pridržek lastninske pravice – odobritev pravdnih dejanj – pravila postopka v gospodarskih sporih – samostojni podjetnik posameznik
Ker tožeča stranka ni uveljavljala pravice do vrnitve blaga, se na njeno neizkoriščeno pravico, tožena stranka ne more sklicevati v svoji obrambi proti zavezi, da naročeno in prevzeto blago plača.
V ospredju materialnopravne presoje v sporih zaradi zvišanja oziroma znižanja preživnine je ocena, ali konkretne okoliščine primera ustrezajo pravnemu standardu spremenjenih razmer. Spremembe na strani strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, ali pa so povezane s spremenjenimi potrebami na strani upravičencev.
V nasprotju s sedanjo ureditvijo določanja izklicne cene pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika na javni dražbi bi bila odločitev sodišča, da naj se zaradi splošno znanega vzorca obnašanja kupcev, ki čakajo na ponovne prodaje premoženja v stečaju zaradi pričakovanega znižanje cen, po neuspešni prvi prodaji, ob nadaljnjih prodajah cena zvišuje ne pa znižuje. Na ta način bi se sicer lahko preprečilo pričakovanje kupcev, da bodo v stečajnem postopku za nakup premoženja po nekaj neuspešnih prodajah plačali nižjo ceno od cene, ki bi jo bili sicer pripravljeni plačati glede na razmere na trgu. Če bi se cena ob nadaljnjih prodajah le še zviševala, obstoji namreč teoretična možnost, da bi se premoženje v stečaju prodalo že na prvih javnih dražbah. Sedaj veljavni ZFPPIPP pa takega načina določanja izklicne cene ne predvideva, pač pa v 332 členu kot izklicno ali izhodiščno ceno za prvo prodajo določa ceno, ki ni nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, po neuspešni prvi prodaji pa zakon daje sodišču pooblastilo, da v dodatnem sklepu o prodaji določi isto izhodiščno ceno kot v prvem sklepu ali pa nižjo izklicno ceno.
naročniško razmerje za paket – aneks k pogodbi – naročnina – pogodbena zaveza o neprekinitvi naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev – enostranska odpoved naročniškega razmerja – plačilo zapadlega zneska naročnine – plačilo sorazmernega zneska ugodnosti – nepoštenost pogodbenega določila – pogodbena kazen
Ni sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075902
ZPP člen 392. ZZZDR člen 60.
sodna poravnava – delna sodna poravnava – ugotavljanje obsega in deleža skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – vpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Ni prezreti dejstva, da je tožbeni zahtevek v pravdi P 727/2007 Okrožnega sodišča v Kranju originarna pridobitev lastninske pravice na podlagi pridobivanja skupnega premoženja med zakonsko zvezo na podlagi ZZZDR. O tem sta torej pravdni stranki sklenili delno sodno poravnavo. Na isti podlagi torej tožeča stranka ne more ponovno tožiti. Zato je očitno želela doseči s tožbo spremembo delne sodne poravnave tako, da poleg izplačila v denarju dobi tudi polovico parcele. Vendar za takšen tožbeni zahtevek ni pravne podlage.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe zaradi nepravočasnosti – fikcija vročitve – vročanje odvetniku – vročanje stranki – preklic pooblastila odvetniku - tek pritožbenega roka
Vročitev odvetnici (t. i. fikcija vročitve) je bila pravilna oziroma veljavna, saj sodišču prve stopnje do tedaj ni bil naznanjen niti preklic niti odpoved pooblastila. Na to vročitev se torej veže začetek teka roka za vložitev pritožbe zoper omenjeno sodbo, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sodbo naknadno vročalo tudi toženki osebno. Sodišče prve stopnje je dne 6. 2. 2012 sicer prejelo vlogo tožene stranke, ki je po svoji pooblaščeni odvetnici M. obvestila sodišče, da je pooblastilo za zastopanje prenehalo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost zgoraj opisane vročitve niti na tek pritožbenega roka, saj je upoštevaje 4. odst. 99. čl. ZPP pooblaščenec tudi v tem primeru dolžan še en mesec opravljati dejanja za pooblastitelja.