izvršilni stroški - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - neutemeljenost - potrebnost - načelo krivde - načelo uspeha
Ni pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, nenazadnje sodišče prve stopnje ugotavlja pravnorelevantna dejstva v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - izboljšanje zdravstvenega stanja - odpust z zdravljenja
Za odločanje o predlogu za odpust so pravno relevantna zgolj dejstva, ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času od izdaje sklepa, s katerim je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep sprejema v varovani oddelek SVZ, do izdaje izpodbijanega sklepa, izboljšalo.
postopek prisilne poravnave - postopek preizkusa terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - ugovorni razlog - rok za vložitev ugovora - priznana terjatev - sklep o preizkusu terjatev - kasnejše spremembe okoliščin
Sodišče odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano.
zavarovalna pogodba - obvestilo o zapadlosti premije - opomin - posledice, če premija ni plačana - prenehanje zavarovalnega kritja
Obvestilo o zapadlosti premije z opozorilom o prenehanju zavarovalnega kritja po tretjem odstavku 937. člena OZ je bilo pritožniku posredovano z opominom, da bi mu moralo biti opozorilo posredovano s samostojnim pismom (ne pa skupaj s položnico) iz zakonskih določb ne izhaja. Samo besedilo opomina z opozorilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja pa je jasno in nedvoumno.
podjemna pogodba - dogovor o plačilu - cena za opravljeno delo - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - revizija letnih računovodskih izkazov - izpolnitev pogodbe - izpolnitev podjemne pogodbe - plačilna obveznost - izpolnitev denarne obveznosti - pogodba o zaposlitvi - način izpolnitve obveznosti - dogovor o načinu plačila - plačilno sredstvo - obseg izpolnitve obveznosti
Jedro spora ni v tem, da je bilo s strani tožnice in A. A. delo opravljeno, temveč, ali je toženka svojo obveznost po podjemni pogodbi v celoti izpolnila.
V tu obravnavani zadevi osnovni dogovor predstavlja podjemna pogodba in je pogodba o zaposlitvi zgolj sredstvo za izpolnitev obveznosti iz osnovnega dogovora.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi namenjena zgolj realizaciji podjemne pogodbe, se za pravno zmotno izkaže pritožbeno stališče, da nadomestilo plače ne predstavlja izplačila pogodbenega zneska ter da sta v spornem obdobju obstajala dva pravna naslova dohodkov A. A. in tožnice, eden iz naslova nadomestila plače zaradi bolezni A. A. in drugi pogodba. Dejstvo je, da je bil A. A. pri toženki zaposlen zato, da se je izvedlo plačilo po podjemni pogodbi.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045184
DZ člen 7, 7/2, 149, 149/1, 149/2, 160, 160/1, 171, 171/2. Obiteljski zakon (Družinski zakon, Hrvaška, 2015) člen 98, 98/3. Zakon o međunarodnom privatnom pravu (Zakon o mednarodnem zasebnem pravu, Hrvaška, 2017) člen 14. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 1, 1/2-a.
razmerja med starši in otroki - odločanje po uradni dolžnosti - odsvojitev premoženja otrok - koristi otroka kot pravni standard - ukrepi za varstvo koristi otroka - zavarovanje koristi otrok - omejitev starševske skrbi - prepoved odsvojitve in obremenitve - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - uporaba domačega in tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - pravna sposobnost fizične osebe - poslovna sposobnost
Šele če obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa DZ. Za zavarovanje premoženjskih koristi otroka lahko med drugim odloči, da staršem prepove odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja (drugi odstavek 171. člena DZ). Ker je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da sklenitev pravnega posla mladoletnega otroka ne ogroža, sodišče nima podlage za izrek ukrepa po določbah DZ.
Odobritev predpogodbe s strani slovenskega sodišča ni predpogoj za odobritev pravnega posla s strani hrvaškega upravnega organa. Obiteljski zakon Republike Hrvaške v tretjem odstavku 98. člena vsebuje določbo, da potrebujejo starši za odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja soglasje oblastnega organa. Ker Uredba ES št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 (Uredba Rim I), ki zavezuje države članice EU, kamor sodi tudi Republika Hrvaška, s področja svoje uporabe izključuje vprašanje pravne in poslovne sposobnosti fizičnih oseb, bi bilo potrebno uporabiti določbe hrvaškega Zakona o međunarodnom privatnom pravu, ki v 14. členu določa, da se za pravno in poslovno sposobnost osebe uporabi pravo države, katere državljan je. Naš DZ, ki se uporablja od 15. 4. 2019, pa je zahtevo, da starši za obremenitev in odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja potrebujejo soglasje oblastvenega organa, opustil.
stečajni postopek nad pravno osebo - predaja poslov - smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek - uporaba analogije - edicijska dolžnost - predložitev listine - izjava - predlog upravitelja - dolžnost priče - pisna izjava priče - kršitev zakonskih dolžnosti - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - sklep o izreku denarne kazni - pritožba zoper sklep o denarni kazni - sklep procesnega vodstva
Če se v zvezi z dolžnostjo dajanja pojasnil o poslih smiselno uporabljajo določbe ZPP o dolžnostih priče, je torej ob uporabi analogije mogoče v zvezi z dolžnostjo izročitve poslovne in druge dokumentacije uporabiti določbe o edicijski dolžnosti drugih oseb po 228. členu ZPP iz katerega izhaja, da sme sodišče na predlog stranke drugi osebi naložiti, naj predloži listino. Vendar preden izda sodišče odločbo, s katero naloži drugi osebi, naj predloži listino, jo povabi, naj se o tem izjavi.
Pričo, ki se neopravičeno ne odzove vabilu sodišča na zaslišanje ali neopravičeno noče pričati, sodišče prisilno privede (primarna sankcija) ali ji izreče denarno kazen (sekundarna sankcija). Zaradi opisane zakonske specifike postopka izvedbe dokaza z zaslišanjem priče, je pritožba kot pravno sredstvo priče predvidena šele zoper sklep o izreku denarni kazni, ki ga sodišče, ki je sklep izdalo, lahko tudi prekliče. Ob smiselni uporabi določb ZPP predstavlja torej izpodbijani sklep v drugi alineji izreka, s katerim je stečajno sodišče v skladu s petim odstavkom 292. člena ZFPPIPP pritožnici naložilo, da da upravitelju pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov, le sklep procesnega vodstva, s katerim se je pritožnico pozvalo, da se izjavi o poslih stečajnega dolžnika. Zoper sklep procesnega vodstva pa ni pritožbe.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - zalezovanje - protipravni poseg - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - trajanje ukrepa - prepustitev stanovanja - ukrep prepovedi približevanja - primernost in sorazmernost ukrepa - tehtanje okoliščin
Med oblikami nedovoljenega nasilja sta v 3. členu ZPND navedena tudi psihično nasilje in zalezovanje. Kot psihično nasilje so opredeljena ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilju, ki je žrtvi prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njegovi bližini, mu prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanje z žrtvijo. Po 21. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Če sta žrtev in povzročitelj nasilja skupna lastnika stanovanja, sodišče omeji trajanje ukrepa na največ 12 mesecev. V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena tega zakona (22.č člen ZPND).
O trajanju ukrepov odloči sodišče ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja poseganja v duševno integriteto žrtve. Samo po sebi zato ni pomembno, ali je povzročitelj nasilja vršil "zgolj" eno ali več oblik nasilja. Tudi sklicevanje na en primer iz sodne prakse še ne utemeljuje zatrjevanega predolgega trajanja ukrepov v obravnavanem primeru. Devetmesečno trajanje ukrepov je sorazmerno z ugotovitvami o hudo porušenem duševnem ravnovesju predlagateljice.
Ugotovitve o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca in ogroženosti predlagateljice utemeljujejo izrek prepustitve stanovanjske hiše ter prepovedi zadrževanja v njeni bližini in v bližini predlagateljičinega delovnega mesta.
Utemeljen je pritožbeni očitek o nesorazmernosti ukrepa, kolikor se nanaša na prepoved zadrževanja na nepremičninah, ki jih nasprotni udeleženec uporablja za parkiranje tovornjakov, prikolic in strojev, potrebnih za opravljanje svoje dejavnosti, in kot dovozno pot do parkirišča. V delu, v katerem je zemljišča in objekt, namenjen za opravljanje poklicne dejavnosti nasprotnega udeleženca, mogoče ločiti od ostalih nepremičnin, bi taka prepoved predstavljala prekomeren poseg v opravljanje dejavnosti, ki jo nasprotni udeleženec opravlja v okviru gospodarske družbe.
ZVEtL-1 člen 3, 19, 21, 21/2, 25. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7. ZD člen 132.
vzpostavitev etažne lastnine - upravičen predlagatelj - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - etažni lastnik - elaborat - prekoračitev zahtevka - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica do izjave
Do prekoračitve tožbenega zahtevka in v zvezi s tem očitane kršitve pravil postopka v obravnavani zadevi ni prišlo. Čeprav je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 76 m², iz kasneje izdelanega elaborata pa izhaja, da gre za 93,4 m², je pomembno le, da je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na celotnem mansardnem stanovanju.
Oseba, ki pravice uveljavi pri zasebniku in ne pri izvajalcih, vključenih v javno mrežo (javni zavodi ali koncesionarji) nosi sama stroške zdravstvenih storitev.
zamudna sodba - vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - rok za odgovor na tožbo - pretrganje roka - terjatev iz naslova stroškov opominjanja - razdelilnik stroškov - nedopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Kar se tiče podlage in višine stroškov opominov, pritožba nima prav, da v tem delu niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik je tožbi priložil razdelilnike stroškov za posamezne mesece, ki vsebujejo med ostalim tudi stroške opominjanja. Toženka na tožbo ni pravočasno odgovorila, zato se šteje, da so v tožbi navedena dejstva resnična.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila že s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse, ugovor pa je vložila prepozno in je ta sklep pravnomočen, je sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo tožbo za umaknjeno.
sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - domneva umika
V trenutku vložitve ugovora je v skladu s prvo točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastala taksna obveznost dolžnice ne glede na kasnejšo izpolnitev obveznosti. Le višina sodne takse je odvisna od tega ali je sodišče vsebinsko odločalo o ugovoru ali ne.
Določilo 206. člena ZPP sodišče nikjer ne zavezuje k predložitvi predloga za izdajo svetovalnega mnenja k sklepu o prekinitvi postopka. Določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP sodišču daje možnost, da postopek prekine in Vrhovnemu sodišču RS predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči. Sodišče je tisto, ki odloči, ali bo postopek prekinilo ali ne. In sodišče se je v predmetni zadevi odločilo, da postopek prekine. Ni določena pravica strank zahtevati, da se ob izdaji sklepa o prekinitvi postopka, že presoja dopustnost in utemeljenost predloga za izdajo svetovalnega mnenja, saj bo o slednjem odločalo Vrhovno sodišče RS.
ZPP člen 70, 70-6, 80. ZFPPIPP člen 53, 53/3, 121, 121/1. DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57.
postopek osebnega stečaja - izločitev stečajnega upravitelja - predlog dolžnika - zavrženje zahteve za izločitev - pristranskost - okoliščine osebne narave - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - nestrinjanje dolžnika - izpolnjevanje obveznosti - skrbnost stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - komunikacija organa s stranko - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - procesna predpostavka - zdravstveno stanje dolžnika - huda demenca - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - zmožnost razsojanja - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nič od tistega, kar je navajal dolžnik v zahtevi za izločitev upravitelja in v ugovoru zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ne predstavlja razlogov za izločitev upravitelja v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upravitelj je na vse očitke dolžnika argumentirano odgovoril. Iz njegovega odgovora pa ne izhaja, da svojih obveznosti v tem postopku osebnega stečaja ne bi izpolnjeval. Glede na slabo zdravstveno stanje dolžnika upravitelj komunicira z njegovo ženo in sinom, kar potrjujejo opravljeni telefonski klici. Upravitelj tako dolžnika na takšen način očitno obvešča o stanju zadeve ter o pomembnih dejstvih. Res je sicer, da bi v določenih okoliščinah morebitna upraviteljeva neskrbnost lahko odražala njegovo pristranskost v razmerju do strank postopka, vendar pa v danem primeru takšne neskrbnosti ni zaznati.
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da ima dolžnik res hude zdravstvene težave, vendar pa le glede na njihov opis v predloženi listinski dokumentaciji ni mogoče zaključiti, da vplivajo na dolžnikovo zmožnost razsojanja, pri čemer tudi iz dolžnikovih navedb v pritožbi ne izhaja, da ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj.
vstop stranke v postopek - stečajni postopek nad tožečo stranko - stranska intervencija
Pritožnika ne zatrjujeta, da bi bila tožeča stranka že izbrisana iz sodnega registra, to tudi ne izhaja iz sodnega registra. Kako dolgo bo še trajal stečajni postopek ni mogoče prejudicirati. Dokler je tožeča stranka še vpisana v sodni register, tako dolgo lahko stranski intervenient intervenira na njeni strani in doseže razveljavitev skupščinskih sklepov.
ugovor novega dolžnika - ugovor po izteku roka - predlog za ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - potrebnost stroškov - preizkus potrebnosti stroškov
Pravno sredstvo dolžnika, tudi novega dolžnika v izvršilnem postopku, je ugovor, t. j. ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor po izteku roka. ZIZ ne predvideva predloga dolžnika za ustavitev izvršilnega postopka. Umik predloga za izvršbo lahko vloži upnik, dolžnik pa mora, če želi doseči ustavitev izvršilnega postopka, vložiti dovoljen, pravočasen in utemeljen ugovor.
Sodišče mora v obrazložitvi sklepa o stroških navesti, zakaj določene s strani upnika priglašene stroške smatra za potrebne za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043186
ZPP člen 154, 158, 158/1. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 239, 278, 278/1. OZ člen 507.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - predkupna pravica - odkupna pravica - prenehanje začasne odredbe - umik predloga za začasno odredbo - začasna odredba na prepoved odsvojitve ali obremenitve poslovnega deleža - odločitev o stroških - stroški postopka zavarovanja - stroški umika predloga - izpolnitev zahtevka - merilo uspeha - stroški potrebni za izvršbo - opravičenje začasne odredbe - vložitev tožbe - kršitev predkupne pravice
Določbe 38. člena ZIZ uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha ne izključujejo in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.
Upnik tudi v pritožbi trdi, da je prodajno pogodbo sklenil z uresničitvijo odkupne pravice, ta pa s postopkom zavarovanja ni povezana in je zato nerelevantna tudi pritožbena trditev, da dolžnik ni prekršil upnikove predkupne pravice. Poleg tega upnik svojega predloga ni umaknil pred vložitvijo ugovora dolžnika, ampak je to storil šele po poteku roka za vložitev tožbe po sklepu o začasni odredbi. V tej zadevi zato ni mogoče ugotoviti, da bili stroški, ki jih je imel upnik z zavarovanjem, za uveljavitev upnikovih pravic potrebni.
Predkupno pravico bi dolžnik kršil le s tem, ko upnika kot predkupnega upravičenca ne bi obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.
razveljavitev plačilnega naloga - ugovor - bistvene sestavine vloge - podpis na vlogi
Ugovor tožencev zoper plačilni nalog vsebuje vse bistvene sestavine, kot jih za popolno vlogo (pritožbo) predpisuje ZPP, saj je na njem navedena opravilna številka plačilnega naloga, zoper katerega se vlaga, prav tako je ustrezno podpisan s strani drugega toženca, ki zastopa tudi prvo toženko (pooblastilo je v spisu).