ZVEtL-1 člen 3, 19, 21, 21/2, 25. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7. ZD člen 132.
vzpostavitev etažne lastnine - upravičen predlagatelj - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - etažni lastnik - elaborat - prekoračitev zahtevka - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica do izjave
Do prekoračitve tožbenega zahtevka in v zvezi s tem očitane kršitve pravil postopka v obravnavani zadevi ni prišlo. Čeprav je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 76 m², iz kasneje izdelanega elaborata pa izhaja, da gre za 93,4 m², je pomembno le, da je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na celotnem mansardnem stanovanju.
ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 180, 279c, 481, 481/1, 481/1-1. ZTNP-1 člen 11, 11/4. ZUS-1 člen 7, 7/3. URS člen 22, 23.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne nepristojnosti - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - ustalitev pristojnosti - sodišče splošne pristojnosti - specializirano sodišče
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP).
Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti tožena stranka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti oziroma do njene ustalitve, in sicer tudi v morebitnem primeru zadeve iz pristojnosti specializiranega sodišča.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - izboljšanje zdravstvenega stanja - odpust z zdravljenja
Za odločanje o predlogu za odpust so pravno relevantna zgolj dejstva, ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času od izdaje sklepa, s katerim je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep sprejema v varovani oddelek SVZ, do izdaje izpodbijanega sklepa, izboljšalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00046615
ZVEtL-1 člen 48, 48/1-1, 48/1-3. ZPP člen 343, 343/4.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - udeleženci postopka - predlagatelj - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastnik - nedovoljena pritožba
Po prvem odstavku 48. člena ZVEtL-1 posamezni etažni lastnik ne more sam nastopati kot udeleženec, saj ni bil niti predlagatelj niti ne gre za situacijo, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za udeležbo skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov. Ti pogoji očitno so izpolnjeni, saj skupnost etažnih lastnikov nastopa kot udeleženec v tem postopku (zastopa jo upravnik).
Oseba, ki pravice uveljavi pri zasebniku in ne pri izvajalcih, vključenih v javno mrežo (javni zavodi ali koncesionarji) nosi sama stroške zdravstvenih storitev.
Skupno premoženje tožnika in njegove družine znaša 54.880,80 EUR. Od tega 9.906,40 EUR odpade na vrednost 122 delnic A., ki so v tožnikovi lasti. Skupno premoženje tožnika in njegove družine tako nedvomno bistveno presega cenzus, ki je določen v višini 19.304,64 EUR. V tem primeru pa tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji določeni v 11. členu ZST-1, da bi se tožnika oprostilo plačila sodne takse.
ZPŠOIRSP člen 4, 10, 11. OZ člen 179. ZPP člen 7, 8, 212.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravic - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izguba zaposlitve - trditveno in dokazno breme - dokazno breme - dokazna stiska - socialni transferji - pomanjkljive trditve - izvedensko mnenje - vzročna zveza
Tožnica ni predložila niti enega dokazila, da bi v času izbrisa iskala službo (npr. prijave na razpis, vabila na razgovor, zavrnitve potencialnega delodajalca …), niti ni podala trditev o tem, kje naj bi domnevno skušala najti delo in kateri delodajalci naj bi jo zavrnili z obrazložitvijo, da se ne bodo ukvarjali s postopkom zaprosila za delovno dovoljenje. Torej ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni upoštevalo, da je bila tožnica zaradi časovne oddaljenosti v dokazni stiski, saj je ta domnevna dokazna stiska (odsotnost oziroma izguba listinskih dokazil) ne odvezuje njene dolžnosti navajati pravno pomembna dejstva (trditve). Da dokazi manjkajočih trditev ne morejo nadomestiti, je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00043428
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3, 36. ZFPPIPP člen 136, 136/1, 151a, 221j, 221j/1, 373, 373/2. ZPP člen 81, 98, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23. OZ člen 78, 78/1. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1.
postopek prisilne poravnave - pritožba delničarja - dopustnost pritožbe - prokura - prokurist - preklic prokure - učinkovanje preklica - učinek prenehanja pooblastila - dobroverni tretji - vročitev - vpis spremembe v sodni register - deklaratoren vpis - zakoniti zastopnik - direktor družbe - upravičenje za zastopanja družbe - procesna upravičenja prokurista - procesna dejanja zakonitega zastopnika - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - možnost sodelovanja v postopku
Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena OZ v zvezi s 36. členom ZGD-1), ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik.
Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, poslovno voljo pravne osebe pa oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.
podjemna pogodba - dogovor o plačilu - cena za opravljeno delo - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - revizija letnih računovodskih izkazov - izpolnitev pogodbe - izpolnitev podjemne pogodbe - plačilna obveznost - izpolnitev denarne obveznosti - pogodba o zaposlitvi - način izpolnitve obveznosti - dogovor o načinu plačila - plačilno sredstvo - obseg izpolnitve obveznosti
Jedro spora ni v tem, da je bilo s strani tožnice in A. A. delo opravljeno, temveč, ali je toženka svojo obveznost po podjemni pogodbi v celoti izpolnila.
V tu obravnavani zadevi osnovni dogovor predstavlja podjemna pogodba in je pogodba o zaposlitvi zgolj sredstvo za izpolnitev obveznosti iz osnovnega dogovora.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi namenjena zgolj realizaciji podjemne pogodbe, se za pravno zmotno izkaže pritožbeno stališče, da nadomestilo plače ne predstavlja izplačila pogodbenega zneska ter da sta v spornem obdobju obstajala dva pravna naslova dohodkov A. A. in tožnice, eden iz naslova nadomestila plače zaradi bolezni A. A. in drugi pogodba. Dejstvo je, da je bil A. A. pri toženki zaposlen zato, da se je izvedlo plačilo po podjemni pogodbi.
povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - nesreča pri delu pri pravni osebi, ki ni delodajalec - odgovornost delodajalca za škodo - dejanski delodajalec - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - poklicna usposobljenost delavca - delo na višini
Kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k uporabniku, za škodo poleg uporabnika ne odgovarja zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem. Njegova odgovornost je podana le tedaj, če mu je mogoče očitati protipravno in krivdno ravnanje, ki je bilo v vzročni zvezi s poškodbo delavca.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
V primerih, ko ne gre za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, temveč mora dolžnik izprazniti nepremičnino, ki ni in ni bila v njegovi lasti, ne pride v poštev presoja sorazmernosti med višino upnikove denarne terjatve in posegom v dolžnikovo lastninsko pravico, ko bi bilo slednjo mogoče obvarovati, če bi se dolžniku dala možnost, da terjatev v času odloga poplača. Sodišče mora v takem primeru tehtati med upnikovo pravico do učinkovite izvršbe in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki ni absolutne narave. Sodna praksa, ki priznava poslabšanje zdravja kot pravno priznano škodo, se nanaša na težka bolezenska stanja, ki dolžnike resneje ogrožajo. Dolžnik se je imel do sedaj že možnost iz nepremičnine izseliti oziroma je po določenem času od nastanka izvršilnega naslova utemeljeno pričakovanje, da si je dolžnik prizadeval dobiti nastanitev oziroma vsaj začel ustrezen postopek. Na dolžniku je namreč breme, da si v določenem razumnem času zagotovi nadomestno bivanje.
izvršilni stroški - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - neutemeljenost - potrebnost - načelo krivde - načelo uspeha
Ni pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, nenazadnje sodišče prve stopnje ugotavlja pravnorelevantna dejstva v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor.
Pravdni stranki ob sklepanju primarne pogodbe dne 15. 10. 2013 soglasja volj glede obveznosti tožene stranke sklepati dodatne pogodbe s tretjimi osebami za uspešno izvedbo postopka verifikacije, nista mogli doseči.
Če bi namreč tožena stranka morala storiti vse, kar je v njeni moči, riziki ne bi obstajali.
Načelo vestnosti in poštenja sicer terja od udeležencev, da si pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, temveč tudi za interese nasprotne stranke. To pa ne pomeni, da bi v obravnavanem primeru tožena stranka za interese tožeče stranke morala skrbeti do te mere, da bi jo bilo mogoče prisiliti v sklenitev dodatne pogodbe z Občino A.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1, 44/2. ZGJS člen 76, 76/1.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - redna raba stavbe - javna površina - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Iz mnenja izvedenke izhaja, da navedena zemljišča ob gradnji niso bila predvidena kot javne površine. Četudi zemljišča niso bila prenesena na investitorja gradnje, še ne pomeni, da niso bila zasnovana kot zemljišča, ki služijo potrebam posameznih stavb.
Vsa sporna zemljišča so bila od zgraditve stavbe, torej tudi ob uveljavitvi ZGJS, pripadajoča zemljišča, namenjena redni rabi stavbe. Ker so pravico uporabe na njih dejansko izvajali etažni lastniki, ta zemljišča niso mogla biti predmet lastninjenja v korist druge nasprotne udeleženke po ZGJS.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045184
DZ člen 7, 7/2, 149, 149/1, 149/2, 160, 160/1, 171, 171/2. Obiteljski zakon (Družinski zakon, Hrvaška, 2015) člen 98, 98/3. Zakon o međunarodnom privatnom pravu (Zakon o mednarodnem zasebnem pravu, Hrvaška, 2017) člen 14. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 1, 1/2-a.
razmerja med starši in otroki - odločanje po uradni dolžnosti - odsvojitev premoženja otrok - koristi otroka kot pravni standard - ukrepi za varstvo koristi otroka - zavarovanje koristi otrok - omejitev starševske skrbi - prepoved odsvojitve in obremenitve - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - uporaba domačega in tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - pravna sposobnost fizične osebe - poslovna sposobnost
Šele če obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa DZ. Za zavarovanje premoženjskih koristi otroka lahko med drugim odloči, da staršem prepove odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja (drugi odstavek 171. člena DZ). Ker je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da sklenitev pravnega posla mladoletnega otroka ne ogroža, sodišče nima podlage za izrek ukrepa po določbah DZ.
Odobritev predpogodbe s strani slovenskega sodišča ni predpogoj za odobritev pravnega posla s strani hrvaškega upravnega organa. Obiteljski zakon Republike Hrvaške v tretjem odstavku 98. člena vsebuje določbo, da potrebujejo starši za odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja soglasje oblastnega organa. Ker Uredba ES št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 (Uredba Rim I), ki zavezuje države članice EU, kamor sodi tudi Republika Hrvaška, s področja svoje uporabe izključuje vprašanje pravne in poslovne sposobnosti fizičnih oseb, bi bilo potrebno uporabiti določbe hrvaškega Zakona o međunarodnom privatnom pravu, ki v 14. členu določa, da se za pravno in poslovno sposobnost osebe uporabi pravo države, katere državljan je. Naš DZ, ki se uporablja od 15. 4. 2019, pa je zahtevo, da starši za obremenitev in odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja potrebujejo soglasje oblastvenega organa, opustil.
DZ člen 142, 157, 157/1, 157/2, 159, 161, 173.. ZNP-1 člen 22, 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - stiki otroka s starimi starši - udeleženci postopka
Začasna odredba kot ukrep varstva otrokove koristi je izjemen ukrep in je omejena na primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.
zapuščinski postopek - zahteva za ločitev zapuščine - rok za vložitev zahteve - prekluziven rok - pogojna terjatev - rok za uveljavljanje terjatve - uvedba dedovanja - ipso iure dedovanje - zapuščinska masa
Zakonski rok, v katerem je mogoče zahtevati ločitev zapuščine, torej teče od uvedbe dedovanja, to je od smrti zapustnika in ni vezan na okoliščine na strani potencialnega separatista. Gre torej za objektivni rok, ki je prekluziven. Zakonodajalec je očitno presodil, da kasneje kot tri mesece po tem, ko je že prišlo do zlitja zapustnikove premoženjske mase s premoženjsko maso dediča, niso dopustni posegi z učinkom ex tunc. Pritožnikov zahtevek za ločitev zapuščine je bil vložen prepozno.