KZ-1 člen 59, 59/1, 62, 62/1, 204, 204/1, 318, 318/1.
kaznivo dejanje - poškodovanje ali uničenje javnih naprav - zakonski znak kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - motnje v preskrbi prebivalstva - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe
Določbo 318. člena KZ-1 je potrebno razlagati skladno z njenim namenom, ki je primarno v zaščiti splošne varnosti ljudi in premoženja, prebivalstvo pa tako predstavljajo tiste osebe, ki v posledici storilčevih ravnanj utrpijo motnje v preskrbi.
Namen predmetnih javnih naprav je v zagotavljanju telekomunikacijskega omrežja uporabnikom telekomunikacijskih storitev, ti uporabniki pa so tudi tisti, na katere je izpad omrežja, kot posledica uničenja teh naprav, vplival, saj je skupnost ljudi, ki so v vadbenem centru MNZ prisotni 24 ur na dan, ostala brez telekomunikacijske povezave kot edine povezave z zunanjim svetom in bila tako dejansko povsem odrezana od sveta.
DZ člen 142, 157, 157/1, 157/2, 159, 161, 173.. ZNP-1 člen 22, 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - stiki otroka s starimi starši - udeleženci postopka
Začasna odredba kot ukrep varstva otrokove koristi je izjemen ukrep in je omejena na primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043464
DZ člen 161, 173, 173/1, 290, 290/1. ZNP-1 člen 100, 108, 216, 216/1. ZIZ člen 29a, 29a/2.
začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - sprememba izvajanja stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - varstvo koristi otroka - kršitev pravice do izjave - neizvedba naroka - zaslišanje strokovnih delavcev centra za socialno delo
Sodna praksa o vprašanju začetka uporabe materialno pravnih določb DZ ni enotna. To sodišče ocenjuje, da je pravilnejša razlaga, da mora sodišče od uveljavitve DZ tudi sicer (torej tudi ob odločanju o predlogu, ne le ob odločanju o kasneje predlaganih ali po uradni dolžnosti izrečenih ukrepih) uporabljati materialno pravne določbe DZ, prvi odstavek 290. člena DZ pa se nanaša le na vprašanje pristojnosti.
zapuščinski postopek - zahteva za ločitev zapuščine - rok za vložitev zahteve - prekluziven rok - pogojna terjatev - rok za uveljavljanje terjatve - uvedba dedovanja - ipso iure dedovanje - zapuščinska masa
Zakonski rok, v katerem je mogoče zahtevati ločitev zapuščine, torej teče od uvedbe dedovanja, to je od smrti zapustnika in ni vezan na okoliščine na strani potencialnega separatista. Gre torej za objektivni rok, ki je prekluziven. Zakonodajalec je očitno presodil, da kasneje kot tri mesece po tem, ko je že prišlo do zlitja zapustnikove premoženjske mase s premoženjsko maso dediča, niso dopustni posegi z učinkom ex tunc. Pritožnikov zahtevek za ločitev zapuščine je bil vložen prepozno.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek
Sodišče prve stopnje je zato ob tehtanju, upoštevati željo nasprotne udeleženke in na drugi strani njeno pravico do varstva osebnega dostojanstva v času pridržanja na varovanem oddelku, pravilno dalo prednost varovanju pravic iz 19. in 21. člena Ustave RS in se pri tem pravilno sklicevalo tudi na ustavno odločbo.
upoštevanje napotkov višjega sodišča - spor z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - uporaba materialnega prava - uporaba slovenskega prava - uporaba tujega prava - začasna odredba - utemeljenost začasne odredbe
Instančno sodišče ne daje navodil sodišču prve stopnje, kako naj odloča, pri tem je namreč neodvisno. Vendar pa mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katere je opozorilo instančno sodišče.
motenje posesti - parkirno mesto - oblika tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - restitucijski zahtevek - prepovedni zahtevek - sprememba tožbe - ugovor res iudicata - zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga
V pritožbi obrazložena volja ob oblikovanju zahtevka kaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik v vlogi z dne 20. 7. 2020 prepovedni zahtevek postavil na novo. Dodatno uveljavljanje takšnega zahtevka pa vsekakor pomeni spremembo tožbe.
osebni stečaj - namen osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - neodplačna razpolaganja
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči. Cilj, ki ga pritožnik dejansko zasleduje, je mir pred izvršilnimi upniki in možnost novega zadolževanja. Prvemu postopek osebnega stečaja ni namenjen, drugi cilj pa je tako kot to meni dolžnik pravno nedosegljiv.
razveljavitev plačilnega naloga - ugovor - bistvene sestavine vloge - podpis na vlogi
Ugovor tožencev zoper plačilni nalog vsebuje vse bistvene sestavine, kot jih za popolno vlogo (pritožbo) predpisuje ZPP, saj je na njem navedena opravilna številka plačilnega naloga, zoper katerega se vlaga, prav tako je ustrezno podpisan s strani drugega toženca, ki zastopa tudi prvo toženko (pooblastilo je v spisu).
ZDR-1 člen 6, 6/7,7, 7/1, 7/2, 7/4, 47, 47/1, 54, 56, 118, 118/1, 200.. ZVarD člen 11.. ZOFVI člen 48, 48/3.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 44b, 44b/4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza
Zagotovitev nemotenega delovnega procesa pri pouku zgodovine in geografije ni zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 54. členu ZDR-1, zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnica s toženo stranko 27. 8. 2018 sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za polni delovni čas, ki ni zakonito prenehala 31. 8. 2019.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo vsa očitana ravnanja oziroma vedenje sodelavca v razmerju do tožnice kot skupek, saj se na ta način presoja trpinčenje na delovnem mestu in ne spolno nadlegovanje. To lahko predstavlja že posamezen dogodek oziroma vsako posamezno očitano ravnanje sodelavca, ti pa so se po trditvah tožnice začeli že 10 dni pred odhodom v tujino. Sodišče prve stopnje ni opravilo presoje posameznih ravnanj sodelavca, ki jih je povzelo v točkah 29 in 30 obrazložitve in spadajo v nabor tipičnih oblik spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, pri čemer je lahko vsako od njih, kolikor ustreza zakonski opredelitvi v prvem odstavku 7. člena ZDR-1, temelj odškodninske odgovornosti delodajalca, ki mora delavcem zagotoviti varno delovno okolje, v katerem ne bodo izpostavljeni spolnemu nadlegovanju s strani sodelavcev (prvi odstavek 47. člena ZDR-1).
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Ravnanje nasprotnega udeleženca po izdaji izpodbijanega sklepa ter pavšalne in nekonkretizirane pritožbene trditve v ničemer ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev utemeljilo s konkretnimi in argumentiranimi razlogi.
Višje sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dolg B. B. do tožene stranke poravnala zato, da bi tožena stranka podala predlog za preklic javne dražbe, kar je ta (na predlog dolžnice) tudi storila. S plačilom dolžničinega dolga je tožeča stranka kot tretja oseba uredila upniško dolžniško razmerje med toženo stranko in B. B. in ne razmerja med toženo in tožečo stranko, ki ni nikdar obstajalo, gotovo pa si tožeča stranka pri tem ni pridržala pravice zahtevati plačani znesek nazaj. Tožeča stranka lahko vrnitev plačanega zneska zahteva le od dolžnice, s katero je bila v pogodbenem razmerju. Tožečo stranko je zato potrebno šteti kot tretjega, ki je izpolnil obveznost dolžnice B. B. do njenega upnika (tožene stranke), dolžnica pa se je s tem plačilom strinjala.
ZPP člen 8, 105, 394, 394-10, 396, 397, 397/2. ZDen člen 5, 16, 16/3.
obnova postopka - dovoljenost izrednega pravnega sredstva pri vmesni sodbi - pravni interes stranskega udeleženca - nepopoln predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - kavzalnost
V sodni praksi in v pravni teoriji ni enotnega odgovora na vprašanje, ali je dopustna zoper vmesno sodbo, potem ko je že izdana končna odločba, samostojna obnova ali pa je ta dopustna le zoper končno odločbo.
Po prepričanju pritožbenega sodišča se vmesna sodba oziroma sklep sme samostojno izpodbijati z obnovo le, če še ni bilo končne odločbe; stranka pa lahko ugovore, ki temeljijo na dejstvih, za katere je izvedela kasneje, že po pravnomočnosti končne odločbe, vendar so obstajali že pred pravnomočnostjo vmesne odločbe in ki se nanašajo na temelj zahtevka, uveljavlja tudi v postopku za obnovo zoper končno odločbo.
Presoja, ali so novi dokazi kavzalni, pa ne sme seči tako daleč, da bi pomenila oblikovanje nove dokazne ocene, torej ocene novih dokazov skupaj z dokazi, ki so bili izvedeni in ocenjeni v postopku, katerega obnova se predlaga. Presoja v okviru 8. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), se lahko opravi, ko in če je postopek obnovljen, ne pa znotraj postopka, ki teče v zvezi z obnovo postopka.
začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - namen denarne kazni - nenadomestna dejanja - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - začasna ureditev stikov - preprečevanje stikov - izvrševanje stikov z otrokom - stiki prek video klica - COVID-19 - neprerekana dejstva
Sodišče mora v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka, glede na določbo 15. člena ZIZ pa to smiselno velja tudi v izvršilnih postopkih in postopkih zavarovanja.
Sodišče res kršitelju verjame, da stika ni onemogočil namerno, če izkaže, da je v zvezi z zatrjevanimi nezmožnostmi za izvedbo stika pri pristojnem sodišču predlagal drugačno ureditev (tj. spremembo stikov), vendar iz tega še ni mogoče izpeljati zaključka, da kršitelju ni mogoče verjeti v nobenem drugem primeru.
Denarna kazen je namenjena zagotovitvi spoštovanja sodne odločbe. Namen denarne kazni je vplivanje na voljo dolžnika, da bo upošteval obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Preprečiti je zato treba, da bi se dolžniku bolj splačalo plačati kazen, kot pa upoštevati odrejeno obveznost.
ZFPPIPP člen 57, 121, 121/1, 126, 331, 332, 333, 334, 341, 342, 342/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
stečajni postopek - sklep o prodaji nepremičnin - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - položaj upnika - položaj stranke v postopku - legitimacija za pritožbo - pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima - predkupna pravica - predkupni upravičenec - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - udeležba na javni dražbi - izklicna cena - plačilo varščine
V postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo vsaka stranka postopka, upravitelj in druge osebe pa le, kadar to zakon posebej določa (126. člena ZFPPIPP). Pritožnica nima položaja upnika v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP, saj v roku za prijavo terjatev ni prijavila nobene terjatve do stečajnega dolžnika, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka. Zakon pa ne dopušča, da bi pritožbo zoper sklep o prodaji smela vložiti še kakšna druga oseba razen omenjenih upnikov. To pa pomeni, da pritožba ni dovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
ZIZ-UPB4 člen 80, 80/1, 80/3.. ZGD-1-UPB3 člen 3, 563, 563/2, 563/3, 565,565/2, 566.
gospodarsko interesno združenje - omejitev izvršbe - stroški rubeža
GIZ ni gospodarska družba v smislu 3. člena ZGD-1 in kot takšna ne opravlja pridobitne (gospodarske) dejavnosti. Upoštevaje navedeno pa določba prvega odstavka 80. člena ZIZ glede omejitve izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika ni uporabljiva. Dolžnik kot GIZ namreč v osnovi ne opravlja gospodarske dejavnosti, zato bi sodišče prve stopnje pri odločanju o njegovem predlogu moral uporabiti določbo tretjega odstavka 80. člena ZIZ, ki določa, da sme sodišče izvršbo proti pravni osebi, ki ni zajeta v prvem odstavku tega člena, dovoliti samo na tiste stvari, ki ji niso potrebne za opravljanje dejavnosti in nalog.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 362, 443, 443/1, 449.
posojilo - pomanjkljiva listinska dokumentacija - dokazno breme - celovita dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dodelitev zadeve drugemu sodniku - odločanje v ponovljenem postopku - delna razveljavitev sodbe - vrednost spornega predmeta - spor majhne vrednosti
Dokazno breme o tem, da je tožnik tožencema posodil zatrjevani znesek oziroma zneske, je na tožeči stranki. Podobno kot v sodni praksi velja, da je nasproten dokaz v primeru posojilojemalčeve pisne potrditve prejema denarja, največkrat zelo težaven, velja tudi, da je zahtevno dokazno breme posojilodajalca v odsotnosti pisne pogodbe oziroma potrdila o izročitvi denarja. Ob pomanjkanju listinskega dokaza se sodna praksa včasih zadovolji s prisotnostjo priče pri izročitvi denarja ali s tem, da je tožnik izkazal potrebo toženca za izposojo denarja. Tožbene trditve tožnika o obojem so zato vsekakor pravno pomembne.
ZPP ne vsebuje konkretnih določb, uporabljivih za primer, ko v ponovnem postopku razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje ne presega 2.000 EUR (prim. prvi odstavek 443. člena ZPP). Ker izbira postopka ni v domeni strank, je ob smiselni uporabi 449. člena ZPP v takem primeru treba v ponovljenem postopku spor voditi kot spor majhne vrednosti.
pouk osumljencu - tuj jezik - pravica do zagovornika - preiskava elektronske naprave - privolitev - vnaprejšnje soglasje - pisna privolitev imetnika
Obdolženi A. A. je bil pravilno poučen o pravicah iz 4. člena ZKP. Iz prevodov je jasno razvidno, da je obdolženi bil opozorjen na pravico, da „Če pridržani ne more dobiti odvetnika, mu policija na njegovo zahtevo priskrbi odvetnika na račun države, če se ugotovi, da je pravico mogoče zagotoviti z zagotavljanjem odvetnika.“ Po vsebini gre za enak pouk, kot izhaja iz določbe, ki jo citira zagovornik, poleg tega pa sodišče ugotavlja, da ZKP v petem odstavku 4. člena predvideva pisni pouk in določa njegovo vsebino, ki prav tako ne sledi dobesedni formulaciji iz prve povedi četrtega odstavka 4. člena ZKP, pač pa njena vsebina ustreza citirani vsebini prevoda brošure „Obvestilo o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost“. Obdolženi A. A. je bil torej pravilno poučen tako z vidika oblike (pisno), kot vsebine.
Pritožnik navaja, da iz okoliščine, da je na obrazcu Privolitev za zavarovanje/preiskavo elektronske naprave v polje „vzorec“ vnesena štirimestna šifra, ni mogoče sklepati, da je obdolženi podal soglasje k zavarovanju in preiskavi naprav. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so številke 4152 vnesene v rubriko „vzorec“ v navedenem obrazcu. Za njegovo izpolnjevanje iz navodila izhaja, da se vzorec nanaša na primer, ko je elektronska naprava zaklenjena oziroma zavarovana z varnostnim vzorcem. Gre za vzorec, s katerim se odklepa ekran telefona. Tega policist ni mogel vedeti, vedel pa ga je obdolženi, ki je s tem, ko je povedal, kakšen vzorec uporablja, podal soglasje za pregled elektronske naprave na tako nedvoumen način, da se kljub neizpolnitvi rubrike „soglašam/ne soglašam“, o tem ne poraja noben dvom.
zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa - pravni interes za pritožbo - pravovarstveni interes za pritožbo - procesna predpostavka
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena ZPP).
Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prenesla konkretno in neposredno pravno korist.
Pravovarstveni interes ima namreč tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal, vendar ne na sploh, pač pa glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Njegovi zahtevki in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so meja njegove pritožbene pravovarstvene potrebe.
stečajni postopek - glavni postopek zaradi insolventnosti - sklep o končni razdelitvi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - končni načrt razdelitve - načrt končne razdelitve - specifikacija stroškov - načrt razdelitve - ugovor - vročanje pisanj - objava na spletni strani AJPES - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - nadomestilo za sestavo otvoritvenega poročila - sorazmerni del - ocena vrednosti premoženja - soglasje za prevzem premoženja - pogojno soglasje - odsotnost soglasja - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - pravno neodločilne trditve - pravica do izjave
Določbe četrtega in petega odstavka 226. člena ter prvega in trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, čeprav navedeni zakon tega ne določa izrecno, kažejo na to, da mora že ponudba za prevzem premoženja vsebovati znesek stroškov, za katerega upravitelj predvideva v skladu z zakonskimi določili, da bo bremenil to posebno stečajno maso. Najmanj, kar je potrebno v nadaljevanju, pa je, da že načrt končne razdelitve, na podlagi katere bo (ločitveni) upnik prevzel neunovčljivo premoženje, vsebuje točno specifikacijo in obrazložitev stroškov, ki bodo bremenili to stečajno maso.
V skladu z navedenimi zakonskimi določili mora upnik, ki prevzema premoženje, povrniti tudi stroške nadomestila za sestavo otvoritvenega poročila. Pri tem se v skladu s petim odstavkom 226. člena ZFPPIPP za izračun sorazmernega dela stroškov upoštevajo ocenjene vrednosti premoženja in ne dosežene kupnine oziroma aktualizirane tržne vrednosti.
Upnik je podal izjavo o prevzemu premoženja ob pogoju plačila le določenega zneska stroškov, ki pa zagotovo ni pravilen, saj ne upošteva vseh stroškov, ki jih je potrebno plačati. Taka izjava pa ne predstavlja soglasja za prevzem premoženja, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot take ni upoštevalo.