POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060060
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-1. OZ člen 86, 86/1. SPZ člen 9, 49, 49/1.
neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica izvenknjižnega lastnika - dvojna prodaja nepremičnin - ničnost prodajne pogodbe - dobra vera - dobroverni pridobitelj - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - potrebni stroški postopka
Pomembna okoliščina, ki po mnenju pritožbenega sodišča dokazuje slabo vero prvotožene stranke, je dejstvo, da v prodajni pogodbi, sklenjeni v notarskem zapisu, kot predmet prodaje niso navedeni apartmaji, ampak samo gostinski lokal in trgovina. Apartmaji so bili v pogodbo dodani z dodatkom št. 4, ki je bil sklenjen kar eno leto po prodajni pogodbi. Odločilno pri tem je, da so bili apartmaji naknadno vključeni v prodajno pogodbo brez ustreznega denarnega nadomestila. Kupnina v prodajni pogodbi je določena na podlagi cenitve, ki je upoštevala gostinski lokal in trgovino, ne pa tudi apartmajev. Prvotožena stranka je zato vedela, da sporni apartmaji niso predmet prodajne pogodbe. Vse zgoraj navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na zaključek, da je prvotožena stranka želela z dodatkom št. 4 izkoristiti situacijo neurejenega zemljiškoknjižnega stanja in si pridobiti 10 apartmajev, na katerih je že obstajala lastninska pravica nekoga drugega (v konkretnem primeru tožeče stranke).
Ker je bila slaba vera prvotožene stranke ugotovljena, je jasno, da zato nima pravnega varstva. Pravo nudi varstvo dobrovernemu lastniku, pa čeprav ni bil dovolj skrben za ureditev vpisa v zemljiško knjigo.
ZFPPIPP člen 57, 121, 121/1, 126, 331, 332, 333, 334, 341, 342, 342/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
stečajni postopek - sklep o prodaji nepremičnin - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - položaj upnika - položaj stranke v postopku - legitimacija za pritožbo - pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima - predkupna pravica - predkupni upravičenec - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - udeležba na javni dražbi - izklicna cena - plačilo varščine
V postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo vsaka stranka postopka, upravitelj in druge osebe pa le, kadar to zakon posebej določa (126. člena ZFPPIPP). Pritožnica nima položaja upnika v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP, saj v roku za prijavo terjatev ni prijavila nobene terjatve do stečajnega dolžnika, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka. Zakon pa ne dopušča, da bi pritožbo zoper sklep o prodaji smela vložiti še kakšna druga oseba razen omenjenih upnikov. To pa pomeni, da pritožba ni dovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
zapuščinski postopek - zahteva za ločitev zapuščine - rok za vložitev zahteve - prekluziven rok - pogojna terjatev - rok za uveljavljanje terjatve - uvedba dedovanja - ipso iure dedovanje - zapuščinska masa
Zakonski rok, v katerem je mogoče zahtevati ločitev zapuščine, torej teče od uvedbe dedovanja, to je od smrti zapustnika in ni vezan na okoliščine na strani potencialnega separatista. Gre torej za objektivni rok, ki je prekluziven. Zakonodajalec je očitno presodil, da kasneje kot tri mesece po tem, ko je že prišlo do zlitja zapustnikove premoženjske mase s premoženjsko maso dediča, niso dopustni posegi z učinkom ex tunc. Pritožnikov zahtevek za ločitev zapuščine je bil vložen prepozno.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek
Sodišče prve stopnje je zato ob tehtanju, upoštevati željo nasprotne udeleženke in na drugi strani njeno pravico do varstva osebnega dostojanstva v času pridržanja na varovanem oddelku, pravilno dalo prednost varovanju pravic iz 19. in 21. člena Ustave RS in se pri tem pravilno sklicevalo tudi na ustavno odločbo.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043464
DZ člen 161, 173, 173/1, 290, 290/1. ZNP-1 člen 100, 108, 216, 216/1. ZIZ člen 29a, 29a/2.
začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - sprememba izvajanja stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - varstvo koristi otroka - kršitev pravice do izjave - neizvedba naroka - zaslišanje strokovnih delavcev centra za socialno delo
Sodna praksa o vprašanju začetka uporabe materialno pravnih določb DZ ni enotna. To sodišče ocenjuje, da je pravilnejša razlaga, da mora sodišče od uveljavitve DZ tudi sicer (torej tudi ob odločanju o predlogu, ne le ob odločanju o kasneje predlaganih ali po uradni dolžnosti izrečenih ukrepih) uporabljati materialno pravne določbe DZ, prvi odstavek 290. člena DZ pa se nanaša le na vprašanje pristojnosti.
ZDR-1 člen 6, 6/7,7, 7/1, 7/2, 7/4, 47, 47/1, 54, 56, 118, 118/1, 200.. ZVarD člen 11.. ZOFVI člen 48, 48/3.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 44b, 44b/4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza
Zagotovitev nemotenega delovnega procesa pri pouku zgodovine in geografije ni zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 54. členu ZDR-1, zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnica s toženo stranko 27. 8. 2018 sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za polni delovni čas, ki ni zakonito prenehala 31. 8. 2019.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo vsa očitana ravnanja oziroma vedenje sodelavca v razmerju do tožnice kot skupek, saj se na ta način presoja trpinčenje na delovnem mestu in ne spolno nadlegovanje. To lahko predstavlja že posamezen dogodek oziroma vsako posamezno očitano ravnanje sodelavca, ti pa so se po trditvah tožnice začeli že 10 dni pred odhodom v tujino. Sodišče prve stopnje ni opravilo presoje posameznih ravnanj sodelavca, ki jih je povzelo v točkah 29 in 30 obrazložitve in spadajo v nabor tipičnih oblik spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, pri čemer je lahko vsako od njih, kolikor ustreza zakonski opredelitvi v prvem odstavku 7. člena ZDR-1, temelj odškodninske odgovornosti delodajalca, ki mora delavcem zagotoviti varno delovno okolje, v katerem ne bodo izpostavljeni spolnemu nadlegovanju s strani sodelavcev (prvi odstavek 47. člena ZDR-1).
osebni stečaj - namen osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - neodplačna razpolaganja
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči. Cilj, ki ga pritožnik dejansko zasleduje, je mir pred izvršilnimi upniki in možnost novega zadolževanja. Prvemu postopek osebnega stečaja ni namenjen, drugi cilj pa je tako kot to meni dolžnik pravno nedosegljiv.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Ravnanje nasprotnega udeleženca po izdaji izpodbijanega sklepa ter pavšalne in nekonkretizirane pritožbene trditve v ničemer ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev utemeljilo s konkretnimi in argumentiranimi razlogi.
stečajni postopek - glavni postopek zaradi insolventnosti - sklep o končni razdelitvi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - končni načrt razdelitve - načrt končne razdelitve - specifikacija stroškov - načrt razdelitve - ugovor - vročanje pisanj - objava na spletni strani AJPES - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - nadomestilo za sestavo otvoritvenega poročila - sorazmerni del - ocena vrednosti premoženja - soglasje za prevzem premoženja - pogojno soglasje - odsotnost soglasja - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - pravno neodločilne trditve - pravica do izjave
Določbe četrtega in petega odstavka 226. člena ter prvega in trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, čeprav navedeni zakon tega ne določa izrecno, kažejo na to, da mora že ponudba za prevzem premoženja vsebovati znesek stroškov, za katerega upravitelj predvideva v skladu z zakonskimi določili, da bo bremenil to posebno stečajno maso. Najmanj, kar je potrebno v nadaljevanju, pa je, da že načrt končne razdelitve, na podlagi katere bo (ločitveni) upnik prevzel neunovčljivo premoženje, vsebuje točno specifikacijo in obrazložitev stroškov, ki bodo bremenili to stečajno maso.
V skladu z navedenimi zakonskimi določili mora upnik, ki prevzema premoženje, povrniti tudi stroške nadomestila za sestavo otvoritvenega poročila. Pri tem se v skladu s petim odstavkom 226. člena ZFPPIPP za izračun sorazmernega dela stroškov upoštevajo ocenjene vrednosti premoženja in ne dosežene kupnine oziroma aktualizirane tržne vrednosti.
Upnik je podal izjavo o prevzemu premoženja ob pogoju plačila le določenega zneska stroškov, ki pa zagotovo ni pravilen, saj ne upošteva vseh stroškov, ki jih je potrebno plačati. Taka izjava pa ne predstavlja soglasja za prevzem premoženja, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot take ni upoštevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043186
ZPP člen 154, 158, 158/1. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 239, 278, 278/1. OZ člen 507.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - predkupna pravica - odkupna pravica - prenehanje začasne odredbe - umik predloga za začasno odredbo - začasna odredba na prepoved odsvojitve ali obremenitve poslovnega deleža - odločitev o stroških - stroški postopka zavarovanja - stroški umika predloga - izpolnitev zahtevka - merilo uspeha - stroški potrebni za izvršbo - opravičenje začasne odredbe - vložitev tožbe - kršitev predkupne pravice
Določbe 38. člena ZIZ uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha ne izključujejo in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.
Upnik tudi v pritožbi trdi, da je prodajno pogodbo sklenil z uresničitvijo odkupne pravice, ta pa s postopkom zavarovanja ni povezana in je zato nerelevantna tudi pritožbena trditev, da dolžnik ni prekršil upnikove predkupne pravice. Poleg tega upnik svojega predloga ni umaknil pred vložitvijo ugovora dolžnika, ampak je to storil šele po poteku roka za vložitev tožbe po sklepu o začasni odredbi. V tej zadevi zato ni mogoče ugotoviti, da bili stroški, ki jih je imel upnik z zavarovanjem, za uveljavitev upnikovih pravic potrebni.
Predkupno pravico bi dolžnik kršil le s tem, ko upnika kot predkupnega upravičenca ne bi obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.
DZ člen 142, 157, 157/1, 157/2, 159, 161, 173.. ZNP-1 člen 22, 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - stiki otroka s starimi starši - udeleženci postopka
Začasna odredba kot ukrep varstva otrokove koristi je izjemen ukrep in je omejena na primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom - zavrženje predloga
Predlagatelj v pritožbi neutemeljeno vztraja, da so Standardi splošni akt, katerega skladnost z zakonom bi sodišče moralo presojati v kolektivnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da ne gre za splošni akt v smislu 6.c. člena ZDSS-1. Standardi nimajo vsebine splošnega akta, kot izhaja iz prvega odstavka 10. člena ZDR-1, saj z njimi ni določena organizacija dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045542
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 4, 148, 148/2, 148/4, 220, 220/4.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike - enkratno ravnanje - hudodelska združba - nevarnost za življenje in zdravje - opis kaznivega dejanja - pregled vozila - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - odvzem prostosti - pravni pouk - pravni pouk ob odvzemu prostosti
Glede na besedilo zakonske določbe in v skladu s sodno prakso je kaznivo tudi zgolj enkratno spravljanje dveh ali več tujcev, ki nimajo dovoljenja, čez mejo ali ozemlje države. Ker se pri tej izvršitveni obliki ne zahteva, da se mora storilec ukvarjati s spravljanjem tujcev čez mejo oziroma ozemlje države, pritožnik neutemeljeno pogreša obtožbene očitke in razloge sodbe v smeri ukvarjanja obtoženca s takšno dejavnostjo.
V opisu dejanja je navedeno, da je obtoženec s tem, ko je v tovornem vozilu prevažal kar 41 ljudi na način, da niso bili privezani z varnostnim pasom, da v vozilu ni bilo sedežev in da so bili izrazito stisnjeni, ogrožal njihovo zdravje in življenje. Z navedenim je nazorno opisano, da so se osebe prevažale v neprimernih in izredno nevarnih razmerah, s tem pa je po presoji pritožbenega sodišča ustrezno konkretiziran zakonski znak "nevarnost za življenje ali zdravje ljudi".
Policija je na kraju kaznivega dejanja, preden je bil obtoženec o odvzemu prostosti poučen v italijanskem jeziku, opravila vizualni pregled vozila ter zaseg predmetov. Za takšni preiskovalni dejanji zakon ne predvideva posebnih pravnih poukov.
zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa - pravni interes za pritožbo - pravovarstveni interes za pritožbo - procesna predpostavka
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena ZPP).
Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prenesla konkretno in neposredno pravno korist.
Pravovarstveni interes ima namreč tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal, vendar ne na sploh, pač pa glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Njegovi zahtevki in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so meja njegove pritožbene pravovarstvene potrebe.
začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - namen denarne kazni - nenadomestna dejanja - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - začasna ureditev stikov - preprečevanje stikov - izvrševanje stikov z otrokom - stiki prek video klica - COVID-19 - neprerekana dejstva
Sodišče mora v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka, glede na določbo 15. člena ZIZ pa to smiselno velja tudi v izvršilnih postopkih in postopkih zavarovanja.
Sodišče res kršitelju verjame, da stika ni onemogočil namerno, če izkaže, da je v zvezi z zatrjevanimi nezmožnostmi za izvedbo stika pri pristojnem sodišču predlagal drugačno ureditev (tj. spremembo stikov), vendar iz tega še ni mogoče izpeljati zaključka, da kršitelju ni mogoče verjeti v nobenem drugem primeru.
Denarna kazen je namenjena zagotovitvi spoštovanja sodne odločbe. Namen denarne kazni je vplivanje na voljo dolžnika, da bo upošteval obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Preprečiti je zato treba, da bi se dolžniku bolj splačalo plačati kazen, kot pa upoštevati odrejeno obveznost.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vpisan naslov v sodnem registru - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - vpogled v sodni spis
Tretji odstavek 139. člena ZPP določa, da se pravnim osebam sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Ker je naslov tožene stranke, vpisan v sodni register, v Celju, je sodišče prve stopnje pri vročitvi na ta naslov ravnalo v skladu z ZPP.
vračilo stroškov izobraževanja - vojska - prenehanje delovnega razmerja - povračilo stroškov - usposabljanje vojakov
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je pravna podlaga za presojo utemeljenosti zahtevka za povrnitev sorazmernega dela stroškov za osnovno vojaško strokovno usposabljanje določba drugega odstavka 93. člena ZObr in ne določba 7. člena Pravilnika, saj se ta ne nanaša na osnovno vojaško strokovno usposabljanje, ki se ga je udeleževal toženec, temveč na druge oblike izobraževanja oziroma usposabljanja. Za osnovno vojaško strokovno usposabljanje velja določba drugega odstavka 93. člena ZObr, na podlagi katere je toženec dolžan povrniti sorazmerni del teh stroškov, ker je pogodbo o zaposlitvi odpovedal pred iztekom 10 let.
Sodišče zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP), zato sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Pravna relevantnost predlaganih dokazov s potrebno stopnjo verjetnosti uspeha ni bila izkazana, sodišče pa predlaganih dokazov ni dolžno izvajati v nedogled in neoziraje na stroške.
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja krive ovadbe po četrtem odstavku 283. člena KZ-1 izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 11. 8. 2014. Ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je šestletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel 14. 10. 2020.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da obstaja resen dvom, da naj bi si prav obdolženec protipravno prilastil blago iz zaloge blaga pri oškodovanki oziroma denar od prodanega blaga po specificiranih gotovinskih računih, z gotovostjo pa tudi ni mogoče zaključiti, da naj bi prav obdolženec izvajal vse očitane manipulacije na gotovinskih računih oziroma nepravilna knjiženja, ko tudi sicer glede teh ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so bila hotena ali nehotena. V kazenskem postopku nosi dokazno breme (upravičeni) tožilec, ki mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma) in torej ponuditi toliko in takšne dokaze, ki omogočajo zaključek, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, čemur pa v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 362, 443, 443/1, 449.
posojilo - pomanjkljiva listinska dokumentacija - dokazno breme - celovita dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dodelitev zadeve drugemu sodniku - odločanje v ponovljenem postopku - delna razveljavitev sodbe - vrednost spornega predmeta - spor majhne vrednosti
Dokazno breme o tem, da je tožnik tožencema posodil zatrjevani znesek oziroma zneske, je na tožeči stranki. Podobno kot v sodni praksi velja, da je nasproten dokaz v primeru posojilojemalčeve pisne potrditve prejema denarja, največkrat zelo težaven, velja tudi, da je zahtevno dokazno breme posojilodajalca v odsotnosti pisne pogodbe oziroma potrdila o izročitvi denarja. Ob pomanjkanju listinskega dokaza se sodna praksa včasih zadovolji s prisotnostjo priče pri izročitvi denarja ali s tem, da je tožnik izkazal potrebo toženca za izposojo denarja. Tožbene trditve tožnika o obojem so zato vsekakor pravno pomembne.
ZPP ne vsebuje konkretnih določb, uporabljivih za primer, ko v ponovnem postopku razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje ne presega 2.000 EUR (prim. prvi odstavek 443. člena ZPP). Ker izbira postopka ni v domeni strank, je ob smiselni uporabi 449. člena ZPP v takem primeru treba v ponovljenem postopku spor voditi kot spor majhne vrednosti.
razveljavitev plačilnega naloga - ugovor - bistvene sestavine vloge - podpis na vlogi
Ugovor tožencev zoper plačilni nalog vsebuje vse bistvene sestavine, kot jih za popolno vlogo (pritožbo) predpisuje ZPP, saj je na njem navedena opravilna številka plačilnega naloga, zoper katerega se vlaga, prav tako je ustrezno podpisan s strani drugega toženca, ki zastopa tudi prvo toženko (pooblastilo je v spisu).