Sodišče zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP), zato sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Pravna relevantnost predlaganih dokazov s potrebno stopnjo verjetnosti uspeha ni bila izkazana, sodišče pa predlaganih dokazov ni dolžno izvajati v nedogled in neoziraje na stroške.
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja krive ovadbe po četrtem odstavku 283. člena KZ-1 izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 11. 8. 2014. Ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je šestletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel 14. 10. 2020.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da obstaja resen dvom, da naj bi si prav obdolženec protipravno prilastil blago iz zaloge blaga pri oškodovanki oziroma denar od prodanega blaga po specificiranih gotovinskih računih, z gotovostjo pa tudi ni mogoče zaključiti, da naj bi prav obdolženec izvajal vse očitane manipulacije na gotovinskih računih oziroma nepravilna knjiženja, ko tudi sicer glede teh ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so bila hotena ali nehotena. V kazenskem postopku nosi dokazno breme (upravičeni) tožilec, ki mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma) in torej ponuditi toliko in takšne dokaze, ki omogočajo zaključek, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, čemur pa v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno.
začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - namen denarne kazni - nenadomestna dejanja - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - začasna ureditev stikov - preprečevanje stikov - izvrševanje stikov z otrokom - stiki prek video klica - COVID-19 - neprerekana dejstva
Sodišče mora v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka, glede na določbo 15. člena ZIZ pa to smiselno velja tudi v izvršilnih postopkih in postopkih zavarovanja.
Sodišče res kršitelju verjame, da stika ni onemogočil namerno, če izkaže, da je v zvezi z zatrjevanimi nezmožnostmi za izvedbo stika pri pristojnem sodišču predlagal drugačno ureditev (tj. spremembo stikov), vendar iz tega še ni mogoče izpeljati zaključka, da kršitelju ni mogoče verjeti v nobenem drugem primeru.
Denarna kazen je namenjena zagotovitvi spoštovanja sodne odločbe. Namen denarne kazni je vplivanje na voljo dolžnika, da bo upošteval obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Preprečiti je zato treba, da bi se dolžniku bolj splačalo plačati kazen, kot pa upoštevati odrejeno obveznost.
osebni stečaj - namen osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - neodplačna razpolaganja
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči. Cilj, ki ga pritožnik dejansko zasleduje, je mir pred izvršilnimi upniki in možnost novega zadolževanja. Prvemu postopek osebnega stečaja ni namenjen, drugi cilj pa je tako kot to meni dolžnik pravno nedosegljiv.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom - zavrženje predloga
Predlagatelj v pritožbi neutemeljeno vztraja, da so Standardi splošni akt, katerega skladnost z zakonom bi sodišče moralo presojati v kolektivnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da ne gre za splošni akt v smislu 6.c. člena ZDSS-1. Standardi nimajo vsebine splošnega akta, kot izhaja iz prvega odstavka 10. člena ZDR-1, saj z njimi ni določena organizacija dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - mnenje izvedenca - ogroženost otroka - odtujevanje otroka
Največji problem v tem postopku so nesoglasja in pretekle zamere med staršema, ki jih bosta morala rešiti s strokovno pomočjo, saj bo sicer otroku nastala nepopravljiva škoda samo zato, ker starša nesoglasij nista mogla rešiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045542
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 4, 148, 148/2, 148/4, 220, 220/4.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike - enkratno ravnanje - hudodelska združba - nevarnost za življenje in zdravje - opis kaznivega dejanja - pregled vozila - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - odvzem prostosti - pravni pouk - pravni pouk ob odvzemu prostosti
Glede na besedilo zakonske določbe in v skladu s sodno prakso je kaznivo tudi zgolj enkratno spravljanje dveh ali več tujcev, ki nimajo dovoljenja, čez mejo ali ozemlje države. Ker se pri tej izvršitveni obliki ne zahteva, da se mora storilec ukvarjati s spravljanjem tujcev čez mejo oziroma ozemlje države, pritožnik neutemeljeno pogreša obtožbene očitke in razloge sodbe v smeri ukvarjanja obtoženca s takšno dejavnostjo.
V opisu dejanja je navedeno, da je obtoženec s tem, ko je v tovornem vozilu prevažal kar 41 ljudi na način, da niso bili privezani z varnostnim pasom, da v vozilu ni bilo sedežev in da so bili izrazito stisnjeni, ogrožal njihovo zdravje in življenje. Z navedenim je nazorno opisano, da so se osebe prevažale v neprimernih in izredno nevarnih razmerah, s tem pa je po presoji pritožbenega sodišča ustrezno konkretiziran zakonski znak "nevarnost za življenje ali zdravje ljudi".
Policija je na kraju kaznivega dejanja, preden je bil obtoženec o odvzemu prostosti poučen v italijanskem jeziku, opravila vizualni pregled vozila ter zaseg predmetov. Za takšni preiskovalni dejanji zakon ne predvideva posebnih pravnih poukov.
Višje sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dolg B. B. do tožene stranke poravnala zato, da bi tožena stranka podala predlog za preklic javne dražbe, kar je ta (na predlog dolžnice) tudi storila. S plačilom dolžničinega dolga je tožeča stranka kot tretja oseba uredila upniško dolžniško razmerje med toženo stranko in B. B. in ne razmerja med toženo in tožečo stranko, ki ni nikdar obstajalo, gotovo pa si tožeča stranka pri tem ni pridržala pravice zahtevati plačani znesek nazaj. Tožeča stranka lahko vrnitev plačanega zneska zahteva le od dolžnice, s katero je bila v pogodbenem razmerju. Tožečo stranko je zato potrebno šteti kot tretjega, ki je izpolnil obveznost dolžnice B. B. do njenega upnika (tožene stranke), dolžnica pa se je s tem plačilom strinjala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047679
ZIZ člen 272. ZNP-1 člen 151. ZPP člen 7, 285. URS člen 14, 22.
postopek zavarovanja terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor med solastniki - nadomestitev soglasja solastnikov - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - ustavna odločba - uporaba materialnega prava - sodna praksa - pogoj reverzibilnosti - tehtanje pravic - varstvo pravic - materialno procesno vodstvo - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - kontradiktornost v postopku zavarovanja - nastanek večje premoženjske škode
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-275/97 začrtalo restriktiven pristop pri presoji pogojev za njihovo izdajo, posebej v primerih, ko se predlagana začasna odredba pokriva s tožbenim zahtevkom. Tudi v določbi 151. člena ZNP-1 je urejena regulacijska začasna odredba, zato je tudi pogoje za izdajo začasne odredbe po 151. členu ZNP-1 treba presojati v luči že citirane ustavne odločbe.
Pri ugotavljanju pogoja reverzibilnosti gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. V skladu s tem je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je upoštevalo usmeritve Ustavnega sodišča RS o tem, kdaj je mogoče izdati ureditveno začasno odredbo. Ustavno sodišče je v citirani odločbi navedlo, da varstvo pravic tožnika v določenih primerih narekuje omogočitev tovrstnih začasnih odredb in zato jih ni mogoče v celoti izključiti. Ker pa izdaja takšne začasne odredbe posega v pravice toženca, mora sodišče pri odločitvi o izdaji takšne začasne odredbe upoštevati tudi njegov položaj. Upoštevanje pravic toženca zahteva, da takšna začasna odredba ne sme povzročiti, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez zagotovitve pravice toženca do obrambe, dejansko ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika oziroma dejansko prejudiciralo odločitev o zahtevku. To pa bi se zgodilo v primeru, če bi sodišče izdalo začasno odredbo z vsebino, enako vsebini tožbenega zahtevka, ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka pa posledic izdane začasne odredbe ne bi bilo mogoče odpraviti. Upoštevanje pravic toženca narekuje sklep, da sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba torej ni mogoča, če bi tožencu nalagala storitev nečesa, kar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi več bilo mogoče odpraviti, ali opustitev nečesa, česar kasneje (po razveljavitvi začasne odredbe) več ne bi bilo mogoče storiti.
Materialnoprocesno vodstvo je v postopku zavarovanja zaradi hitrosti postopka zelo omejeno in v primerih, ko ni naroka za obravnavo predloga ali ugovora, celo izključeno. Na stranki, ki zahteva hitro in učinkovito zavarovanje svoje terjatve, je breme, da navede vsa pravno relevantna dejstva, ki bodo privedla do ugoditve predlogu.
ZPP člen 242, 242/3, 249, 256. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1.
nagrada in stroški sodnega tolmača - predujem - napaka sodišča - stroški v breme stranke
Tolmača je predlagala tožnica, zato se neutemeljeno upira odrejenemu plačilu. Čeprav so stroški nastali po krivdi sodišča, tolmaču ni mogoče odreči njegove pravice do povračila stroškov (249. člen v zvezi z 256. členom ZPP). Napaka sodišča, na katero opozarja pritožba, torej začasno bremeni tožnico. Če bo v pravdi zmagala, ji bo moral tudi ta njen izdatek povrniti toženec. Šele ko bo odločitev o pravdnih stroških pravnomočna, bo jasno, katera pravdna stranka bo lahko uveljavljala odškodninski zahtevek do države (26. člen Ustave RS), če ji bo uspelo izkazati vse predpisane predpostavke za tak zahtevek.
Posojilna pogodba je konsenzualni kontrakt; za njeno veljavnost ni potrebna nobena posebna obličnost, lahko je sklenjena ustno. Nastane s soglasjem volj pogodbenih strank, ki jo lahko stranke izjavijo z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
ZPP člen 112, 112/1, 242, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 13, 13/1.
izgubljeni zaslužek priče - prepozen predlog
Prvostopenjsko sodišče je zaslišano pričo D. D. po opravljenem zaslišanju na sodišču opozorilo, da mora delodajalec zahtevati povrnitev izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo v roku 8 dni od izročitve obrazca za refundacijo (od dne 24. 6. 2020), kar delodajalec v postavljenem roku 8 dni ni storil (do dne 2. 7. 2020), zato je prvostopenjsko sodišče zahtevek delodajalca, ki ga je podal šele dne 28. 7. 2020, utemeljeno kot prepoznega zavrglo.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja - razveljavitev sklepa - kršitev pravice do izjave - pravica do izjave - pravni pouk - rok za odgovor
ZKP torej nalaga sodišču, da obdolženca, na katerega premoženju je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odrejeno, pouči o tem, da se lahko izjavi o predlogu za podaljšanje tega ukrepa in mu za to določi primeren rok, tako pa mora ravnati v vsakem primeru, ko predlog državnega tožilca prejme, ne glede na to, ali je bil predlog za podaljšanje ukrepa podan samostojno ali v obtožnici, kot v obravnavanem primeru. Le tako lahko obdolženec učinkovito uveljavi pravico do izjave, ki mu jo zagotavlja Ustava v 22. členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043966
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-1, 20, 20-2, 27, 27/2. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada in stroški odvetnika za postopek - zastopanje več strank - potrebni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - strošek sodne takse - predlog za izdajo začasne odredbe - stroški postopka zavarovanja
Ker je za izdajo začasne odredbe potreben kumulativen obstoj obeh predpostavk, ne drži navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da že verjeten obstoj vtoževane terjatve izkazuje utemeljenost predlagane začasne odredbe, in posledično potrebnost stroškov, povezanih s predlogom. Odločanje po načelu uspeha in kriteriju potrebnosti stroškov (155. člen ZPP) narekuje presojo, da stroški tožeče stranke, povezani z neutemeljeno sproženim postopkom zavarovanja, za pravdo niso bili potrebni, zato ne smejo biti zajeti v stroškovno odmero.
Sodišče prve stopnje je v napadanem sklepu pravilno pojasnilo, da ni zakonskih pogojev za združitev kazni 7 mesecev zapora, ki je bila obsojenemu xx izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 62933/2019 z dne 27. 11. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 62933/2019 z dne 12. 2. 2020, s kaznimi po sodbah, ki jih je že prestal in jih navaja v predlogu. Obsojenec je kaznivo dejanje po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 62933/2019 z dne 27. 11. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 62933/2019 z dne 12. 2. 2020, ki je postala pravnomočna 21. 2. 2020, storil 1. 9. 2019, kar je po tem, ko je že v celoti prestal zaporne kazni po sodbah, ki naj bi bile z navedeno kaznijo 7 mesecev zapora po njegovem predlogu združene in bi naj bila izrečena enotna zaporna kazen. Združitev te kazni s kaznimi, ki so že prestane, ni mogoča, sodišče prve stopnje pa je v sklepu tudi pravilno obrazložilo, kdaj se kazni zapora, izrečene v različnih sodbah, v nepravi obnovi postopka združi.
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10, 105, 105/2, 105/5, 105/5-4, 106, 106/1, 106/3. KZ-1 člen 29, 29/4. ZP-1 člen 8.
vožnja pod vplivom alkohola - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - actio libera in causa - pritožbena novota
Pritožbeno sodišče pritožnika opozarja na četrti odstavek 29. člena KZ-1, na uporabo katerega napotuje 8. člen ZP-1, ki določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pri tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Gre za dejanja, ko je bil storilec v trenutku izvršitve v stanju neprištevnosti, ki si jo je sam povzročil z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep oziroma malomarnost glede dejanja, ki ga je pozneje v neprištevnosti storil (actio libera in causa).
ZSPJS člen 22d, 22e.. ZDR-1 člen 43, 43/1.. ZJU člen 5.
dodatek za povečan obseg dela - plačilo razlike plače - javni uslužbenec - delovna uspešnost
V skladu z 22.e členom ZSPJS se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnik navedb o preseganju pričakovanega dela ni podal niti to ne izhaja iz izvedenih dokazov.
Samo dejstvo, da delavec opravlja naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, še ne utemeljuje zaključka o utemeljenosti plačila za povečan obseg dela.
Glede na to, da ZMV-1 določa, da v primeru, ko vozilo ni opremljeno z ustreznimi (nedotrajanimi) pnevmatikami in ga na cesti ustavi policija, da sta odgovorna tako delavec voznik, kot tudi pravna oseba, tožeča stranka ne more prevaliti odgovornosti izključno na delavca, četudi je v pogodbi o zaposlitvi zapisano, da je delavec dolžan pregledati vozilo in sporočat delodajalcu potrebe po novih pnevmatikah. Za tehnično brezhibnost vozila mora skrbeti predvsem delodajalec. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi toženca v zvezi s povračilom kazni, ki jo je plačala tožeča stranka po odločbi o prekršku z dne 28. 3. 2019 v višini 1.200,00 EUR, spremenilo in zahtevek tožeče stranke v tem delu zavrnilo.
Tožnik je 26. 6. 2019, ko je bil na podlagi odločbe ZZZS v bolniškem staležu zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotoval iz kraja svojega bivanja, in sicer je tujce, ki niso imeli dovoljenja za vstop in prebivanje v RS in državah EU vozil po ozemlju RS, da bi jih pripeljal do meje z Italijo, policisti pa so ga opazili in mu odvzeli prostost v naselju B. Zato je podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23, 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 151, 151/1, 151/2, 186, 186/1, 186/3, 294, 294/1.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - izločitev dokazov pridobljenih v tujini - prikriti preiskovalni ukrepi - posamezna preiskovalna dejanja - mednarodno sodelovanje - ravnanje tujih organov - nacionalna procesna avtonomija - temeljne človekove pravice in svoboščine - razlogi o odločilnih dejstvih
Pritožbeno sodišče poudarja, da je pri odločanju o zakonitosti dokazov, pridobljenih v tujini, potrebno opraviti presojo zakonitosti delovanja tujih (pravosodnih) organov s tujo zakonodajo, torej, ali so imela delovanja tujih pristojnih organov zakonito podlago v ustavno in zakonsko določenih procesnih pravilih, ki veljajo v državi, ki je tako procesno dejanje opravila. Sodišče preveri tudi, ali so bile pri tem vsebinsko varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih zagotavljajo mednarodnopravni akti ter Ustava Republike Slovenije, medtem ko zakonitosti tujih dokazov ne presoja po procesnih pravilih domače zakonodaje oziroma slovenskega ZKP. Odstop od tega načela je dopusten le izjemoma, in sicer v primeru izrecnega zaprosila države prosilke (torej Slovenije). Povedano drugače, sodišče prve stopnje bi moralo presojati zakonitost dokazov, pridobljenih v tujini, z vidika nacionalnih procesnih pravil zgolj, če bi tuji organi ravnali na podlagi zaprosila pristojnih organov Republike Slovenije. Tuji pravosodni organi namreč opravljajo procesna dejanja v skladu s svojo Ustavo in zakonsko določenimi procesnimi pravili, ki veljajo v njihovi državi, od tega pa lahko odstopijo le takrat, ko bi ravnali izključno po zaprosilu pravosodnega organa druge države (države prosilke), ki bi v takem zaprosilu navedel posebne procesne zahteve pri izvedbi procesnega dejanja, pa to ne bi nasprotovalo notranjemu pravnemu redu zaprošene države, česar pa v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti. Dr. Katja Šugman Stubbs v članku Kako v kazenskem postopku vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini (Pravna praksa, št. 47, 2012), razlikuje med dokazi, ki so bili v državi izvršitve pridobljeni na podlagi sodelovanja države odreditve (te presojamo strožje, in sicer kot da bi šlo za dokaze, pridobljene v Sloveniji, torej v skladu z zakonskimi, ustavnimi in mednarodnimi kriteriji), in dokazi, ki so bili v tujini pridobljeni neodvisno, brez sodelovanja druge države (te presojamo blažje, in sicer v skladu z ustavnimi in mednarodnimi kriteriji). Primerjaj tudi odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 34177/2012-877 z dne 12. 7. 2016, I Ips 44415/2010-3763 z dne 15. 10. 2015, I Ips 19969/2010-620 z dne 9. 7. 2015 in Kp 16/2007 z dne 30. 5. 2008 in sklep Višjega sodišča v Celju III Kp 25975/2017 z dne 8. 5. 2018.
prenos krajevne pristojnosti - odločitev procesnega vodstva
Bistvo predlagateljičinih navedb je nestrinjanje s procesnimi odločitvami razpravljajoče sodnice, ki pa same po sebi ne morejo biti razlog za prenos krajevne pristojnosti.