izvršilni stroški - zavrnitev predloga za izvršbo - podlaga za izvršbo - procesni sklep - načelo ekonomičnosti postopka - hipotekarni dolžnik - prehod obveznosti
Hipotekarni dolžnik mora povrniti upniku izvršilne stroške, a v postopku, kjer je vstopil namesto predhodnih dolžnikov. Ker vstopi hipotekarni dolžnik kot novi lastnik v postopek le v obsegu, ki se nanaša na konkretno nepremičninsko izvršbo, pa je dolžan kriti le izvršilne stroške, ki se nanašajo na postopek prodaje nepremičnine. Glavni dolžnik še naprej ohrani svoj dolžniški položaj glede stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo, in upnik lahko zahteva plačilo v izvršbi zoper njega še naprej z izvršilnimi sredstvi in predmeti, ki so njegova last.
ZZK-1 člen 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 80, 80/4, 149, 149/4, 149/5, 243, 245.. SPZ člen 23.
vknjižba lastninske pravice na podlagi zasebne listine - zemljiškoknjižno dovolilo - presoja zemljiškoknjižnega sodišča - utemeljenost zahtevka za vpis - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba v zemljiškoknjižnem postopku - zaznamba izbrisne tožbe - zemljiškoknjižni postopek - predhodno vprašanje - overitev zemljiškoknjižnega dovolila
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Preizkus ničnosti pa je omejen, saj zemljiškoknjižno sodišče po določbi petega odstavka. 149. člena ZZK-1 pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene zahteve strank na podlagi pravnega posla in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. Zaradi omejene presoje ničnosti in popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila, vprašanje, ali je zemljiškoknjižno dovolilo nično zaradi prekoračitve pooblastil pri sklenitvi posla, ni predhodno vprašanje v tem zemljiškoknjižnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00045811
ZIZ člen 11, 11/1, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZDLov-1 člen 4, 21. ZPP člen 7, 7/1, 212.
regulacijska začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - disciplinski postopek - disciplinski ukrep lovske družine - prepoved lova - pravica do lova - lovske trofeje - izpodbijanje odločbe disciplinske komisije lovske družine - presoja zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - restriktiven pristop - načelo hitrosti postopka
Regulacijska oziroma ureditvena začasna odredba je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda.
S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval zadržanje učinkovanja začasnega ukrepa starešine (prepoved lova na vso divjad) do pravnomočnega zaključka disciplinskega postopka. Namen predlagane začasne odredbe je nedvomno začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, na način, da se pravno razmerje začasno vrne v stanje, kot je bilo pred izdajo ukrepa prepovedi izvajanja lova. Upnik je s svojimi navedbami ponudil zadostno trditveno podlago glede pogoja obstoja terjatve oziroma protipravnosti dolžnikovega ravnanja v postopku izrekanja začasnega ukrepa prepovedi lova ter posledičnega posega v pravice upnika, s čimer je s stopnjo verjetnosti izkazal obstoj terjatve kot prvega od pogojev za izdajo začasne odredbe.
Škode, ki jo uveljavlja upnik (prikrajšanost za lov in trofeje, poseg v način življenja,...), ob restriktivni razlagi tega pojma in ob obveznosti tehtanja položajev strank ni mogoče okvalificirati kot škodo, ki bi bila težko nadomestljiva v tem smislu, da bi bilo upravičeno enostransko (ex parte), že pred izvedbo kontradiktornega postopka poseči v pravice in interese dolžnika, ki zoper upnika vodi disciplinski postopek. Dolžnik je lovska organizacija, opravlja in je registriran za dejavnost lovstva in ki z namenom trajnostnega gospodarjenja z divjadjo upravlja z loviščem v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo lovstvo in varstvo narave, kar narekuje še večjo previdnost in strogost pri presoji zatrjevane škode upnika.
Začasni ukrep prepovedi lova po upnikovih lastnih navedbah velja le za domače lovišče, torej lov še vedno lahko izvaja na drugih loviščih in tako ni prikrajšan ne za način življenja ne za trofeje. Res je sicer, da je lov na drugih loviščih povezan z določenimi stroški, kar pa predstavlja le gmotno škodo, ki je predlagana začasna odredba ne varuje.
Pravno upoštevna škoda, ki jo je mogoče varovati v okviru regulacijske začasne odredbe, je le tista, ki nastane v upnikovi sferi, ne pa komu drugemu.
Kriterij, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, po stališčih novejše sodne prakse pri izdaji ureditvene začasne odredbe ne pride v poštev in je odločilno le vprašanje, ali upniku grozi težko nadomestljiva škoda.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045523
KZ-1 člen 57, 58, 196, 196/1, 196/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 17, 17/1, 25, 25-7, 26, 26/1, 26/1-1, 42. ZKP člen 10, 344, 357, 357/1, 357/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 372 ,372-3. ZPIZ-2 člen 3, 6, 134. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4, 4/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - pogojna obsodba - pravna oseba kot obdolženec - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - blanketni predpis - pravice iz in do invalidskega in pokojninskega zavarovanja - neplačilo prispevka - obračun prispevkov - prepovedana posledica - socialna varnost - prikrajšanje delavca za pravico - objektivni pogoj kaznivosti - sprememba obtožnice - odločba o prekršku - prepoved odločanja o isti stvari - načelo ne bis in idem - isti historični dogodek - slabo finančno stanje - likvidnostne težave
Ker prepovedana posledica v primeru neplačila prispevkov ni (morebitno bodoče) prikrajšanje za posamično pravico iz socialnega zavarovanja za delavca, za katerega delodajalec ni plačal prispevkov, ampak nastopi že z neplačilom prispevkov, in je poškodbena posledica neplačila prispevkov prikrajšanost delavca za stabilen sistem socialne varnosti, ta predstavlja objektivni pogoj kaznivosti, kršitev kot jo uveljavljajo zagovorniki v pritožbi, pomeni zgolj nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju.
Glede na ustaljeno sodno prakso pa ni potrebno, da prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi svoje odločbe navede razloge, zakaj je spremembi obtožbe sledilo. Procesna ureditev ne zahteva, da sodišče v situacijah, ki so povsem jasne, v sodbi v zvezi z dopustnostjo spremembe obtožbe, ki so praviloma pravne in ne dejanske narave, navede razloge. Pravno presojo bo sodišče prve stopnje utemeljilo v primerih, ko obramba nasprotuje z relevantnimi ugovori.
Oseba, zoper katero je kazenski postopek pravnomočno končan, ne more biti kazensko preganjana zaradi dejanja, ki ga določajo ista dejstva. Za odgovor na vprašanje, ali gre za ista dejanja, velja naravni kriterij, to je v prvi vrsti dejstva in okoliščine historičnega dogodka, o katerih je že bilo razsojeno (vključno kraj, čas, način, sredstvo, udeleženci dejanja) oziroma vse, kar se označuje za idem factum. V okviru prepovedi ponovnega sojenje o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve neutemeljeno.
Čeprav gre v določenem delu za krajevno in časovno povezana ravnanja obtoženca s tem, ko mu je bilo za opisana ravnanja sojeno v prekrškovnem postopku, v izpodbijanem kazenskem postopku načelo prepovedi večkratnega sojenja ni bilo kršeno, saj postopka ne izhajata iz enakega opisa dejanja oziroma identičnih ali v bistvenem enakih dejstev. Iz procesnega vidika gre za dve različni dejanji, ki izhajata iz bistveno različnih dejstev.
Slabo finančno stanje družbe, kjer so zaposleni delavci, na škodo katerih je bilo izvršeno kaznivo dejanje, obtoženca ne more razbremeniti krivde za očitano kaznivo dejanje.
Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem, saj je izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje družbe ne dosega za to potrebnih finančnih rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR in ZFPPIPP. Dolžnost lastnika je torej postopati po določilih ZFPPIPP, ne more pa družbo reševati tako, da daje prednost poplačilu drugih terjatev pred poplačilom delavcev.
Za storitev kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev se ne zahteva poseben storilčev namen dolus coloratus, temveč zadostuje, da storilec ravna naklepno, da se torej zaveda, da ne ravna po predpisih ter se zaveda posledic te kršitve. Kar pomeni, da v kolikor se delodajalec zaveda, da je njegova dolžnost, da prispevke za socialno varnost plačuje, pa jih kljub temu ne (plačilo zavestno zanemari oziroma postavi na zadnje mesto), je naklep podan. Ko pa je naklep podan, je nepomembno, ali je takšen storilec s svojim ravnanjem nameraval povzročiti delavcu dejansko škodo.
Obtoženec je kot delodajalec s tem, ko svojim zaposlenim ni plačal prispevkov za socialno varnost, opustil svoje dolžnostno ravnanje in storil kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti. Prispevki predstavljajo del bruto plače in zato neplačevanje le teh predstavlja kršitev temeljnih pravic delavcev in to ne glede na dejstvo, ali je delavcu nastala še kakšna nadaljnja škoda (na primer zaradi neizpolnjevanja pogojev za upokojitev ali nižje pokojnine) ali ne.
Sodišče prve stopnje je izrecno zavzelo stališče, da določb SZ-1, ob upoštevanju namembnosti stavbe, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Da se je nato v 13. in 14. točki obrazložitve opredeljevalo do učinkov, ki jih prinaša 71. člen SZ-1, je zgolj posledica podane trditvene podlage strank, pri čemer je v tej zvezi navedlo, da tudi če bi bilo mogoče za razmerja v poslovni stavbi navedeno določbo smiselno uporabiti, le-ta ne predstavlja pravne podlage za direktni zahtevek tožnice proti toženki.
kreditna pogodba - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe
Iz citirane odločbe izhaja, da je Javni sklad pravni interes za vstop na upnikovo mesto pridobil v trenutku, ko je izpolnil tujo (dolžnikovo) obveznost iz temeljnega posla (kreditne pogodbe). Da je to storil s plačilom na podlagi garancij, pomeni le način izpolnitve obveznosti, ki je bila njegova lastna obveznost (le) znotraj garancijskega razmerja. Po stališču VS RS je pravni interes Javnega sklada za plačilo obveznosti izhajal iz dolžniku danih garancij, ki so ga zavezovale k izpolnitvi pod določenimi pogoji. Javni sklad je z izpolnitvijo dolžnikove obveznosti v dogovorjeni višini po samem zakonu vstopil v položaj dotedanjega upnika - postal je singularni naslednik upnikovih pravic in obveznosti do dolžnika. Pri tem pa se dolžnikova obveznost po vrsti (vsebini) in obsegu ni spremenila, še vedno jo je dolžan izpolniti, a ne več prvotnemu upniku, ampak njegovemu singularnemu nasledniku (Javnemu skladu). Učinek subrogacije je prehod glavne in stranskih terjatev od prvotnega upnika na tretjega. Tretji (novi upnik) pravico do izterjave tistega, kar je izpolnil prejšnjemu upniku, pridobi na izveden način.
Ker torej ne gre za izvirno pravico novega, ampak za izvedeno pravico prvotnega upnika, v katero vstopi izpolnitelj, ima dolžnik proti novemu upniku vse ugovore, ki jih je imel zoper prvotnega upnika, tudi ugovor zastaranja. Z vstopom novi upnik prevzame terjatev z isto vsebino, kot je bila v razmerju med prvotnim upnikom in dolžnikom. To pa pomeni, da zastaralni roki po prehodu terjatve tečejo naprej, zato mora oziroma bi moral Javni sklad, ki je obveznost izpolnil (v obravnavani zadevi zanj tožnica), zahtevati izpolnitev obveznosti v roku, ki je določen za zastaranje temeljne obveznosti - t.j. obveznosti iz Pogodbe o kreditu.
zapuščinski postopek - zapuščina - ugotovitev obsega zapuščine - nujni delež - dopustne pritožbene novote - zapisnik o naroku - javna listina
V konkretnem primeru pritožnica v pritožbi (prvič, kot novoto) uveljavlja pravico do nujnega deleža, torej pravico v zvezi z dedovanjem. Kot že povedano, so v zapuščinskem postopku pritožbene novote načeloma dopustne, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi pravočasno in dopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00044918
ZUP člen 260, 260-1.. ZPIZ-2 člen 16, 183.
obnova postopka - novo dejstvo ali nov dokaz - lastnost zavarovanca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da dokaz o statusu uživalca starostne pokojnine iz sistema pokojninskega zavarovanja Nemčije ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke 260. člena ZUP. Tožeča stranka namreč ni navedla nobenega opravičljivega razloga, zakaj spornega potrdila ni mogla predložiti v postopku, katerega obnovitev sedaj zahteva. Tako dejstvo kot dokaz morata namreč objektivno obstajati že v času prvega odločanja. Pri tem je bistveno, da stranka (oziroma organ) zanj ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti.
URS člen 23, 25. ZUstS člen 43, 44. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 21, 21/1, 36, 36/1. ZGD-1 člen 594, 595, 595/4. ZST-1 tarifna številka 1111, 1121, 1132.
razveljavitev dela zakona - učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe - pravica do vrnitve sodne takse - predlog za vračilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - maksimalna taksa - učinek pravnomočnosti - način izvršitve ustavne odločbe - odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora prevzete družbe
V obravnavanem primeru je bila tožba zaradi plačila odškodnine v višini 2.347.404,66 EUR vložena dne 14.7.2016. Glede na vrednost spornega predmeta in takrat veljavna določila ZST-1 je sodišče prve stopnje z nalogom z dne 15.9.2016 pravilno odmerilo sodno takso v višini 18.735,00 EUR. O taksni obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje po navedenem nalogu je bilo pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 7.9.2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1149/2016 z dne 26.10.2016, taksa pa poravnana dne 20.1.2017. Za to odmero sodne takse torej odločba Ustavnega sodišča RS U-I-46/15-15 z dne 25.4.2018, objavljena v Uradnem listu RS dne 25.5.2018, ne more učinkovati. Ta taksa je bila tako povsem pravilno odmerjena in poravnana v dolžni višini, zaradi česar ne gre za nikakršno preplačilo (36. člen ZST-1) in tudi ne za nekakšen zatrjevani presežek, ki bi se lahko upošteval pri odmeri oziroma plačilu takse za pritožbeni postopek (18. člen ZST-1). Slednja predstavlja samostojno obveznost, ki je nastala z vložitvijo pritožbe zoper sodbo dne 26.6.2018. Za njeno odmero je glede na datum vložitve pritožbe in vrednost izpodbijanega dela sodbe (2.347.404,66 EUR) potrebno uporabiti omenjeno ustavno odločbo, ki v 4. točki izreka predpisuje, da se odločitev iz njene 2. točke izreka izvrši tako, da sodišče, ko odmerja takso po začetku učinkovanja te odločbe, takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR odmeri v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000 EUR, če pa je pred začetkom učinkovanja te odločbe takso že odmerilo (na podlagi razveljavljenega dela 21. člena ZST-1) in vrednost spornega predmeta presega 500.000 EUR, vendar odmera še ni pravnomočna, po uradni dolžnosti izda nov plačilni nalog, upoštevajoč način izvršitve iz te (4.) točke izreka ustavne odločbe. Pri tem za odmero taks v prehodnem obdobju (t. j. do drugačne zakonske ureditve) ni predpisalo nikakršnega (delnega) vštevanja do začetka učinkovanja te odločbe že pravnomočno odmerjenih taks. Sodišče prve stopnje je tako sodno takso za pritožbo pravilno odmerilo v skladu s tar. št. 1121 ZST-1 po količniku 3,0 od vrednosti spornega predmeta 500.000 EUR - t. j. v višini 6.525,00 EUR.
Varnostni ukrep se izreka storilcu kaznivega dejanja zaradi njegove nevarnosti, ki izhaja iz možnosti, da storilec še naprej razpolaga s predmeti, navedenimi v prvem odstavku 73. člena KZ-1, to je predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. O nevarnosti storilca sodišču ni treba odločati le v tistih primerih, ko je v skladu z določbo četrtega odstavka tega člena odvzem predmetov v zakonu določen kot obvezen.
prekinitev pravdnega postopka - rešitev predhodnega vprašanja - čakanje na izid pravde - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - obrazložitev okoliščin - obstoj lastninske pravice - presoja veljavnosti pravnega posla - načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti - zloraba procesnih pravic - vpis v zemljiško knjigo - pravnomočno razsojena stvar
Prekinitev pravdnega postopka je bržkone upravičena, kadar je pričakovati, da bo o predhodnem vprašanju v drugi pravdi kmalu odločeno; kadar je za rešitev predhodnega vprašanja potreben zapleten dokazni postopek in nenazadnje, kadar sodišče lahko oceni, da je zahtevek, ki se obravnava v pravdi o predhodnem vprašanju, vsaj verjetno utemeljen oziroma ima razumne možnosti za uspeh. Šele, ko si odgovori na ta vprašanja, lahko sodišče presodi, ali je prekinitev ekonomična, racionalna in ali pravna varnost, ki jo prinese čakanje na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju, pretehta nad pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Po stališču pravne teorije in sodne prakse gre za medicinsko napako v primeru ravnanja oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
V novejši sodni praksi je utrjeno stališče, da gre pri odgovornosti za škodo zaradi medicinske napake (z izjemo, ko gre za nujen medicinski poseg) za pogodbeno odškodninsko odgovornost.
Pri tožnici je bila glede na simptome in znake obolenja podana tako majhna verjetnost, da bi zdravnik že na kontrolnem pregledu prepoznal pri njej septično dogajanje, da zavarovancu toženke ni mogoče očitati nevestnega zdravljenja.
predznamba pridobitve lastninske pravice - odobritev pravnega posla - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla
Drži, da je bil z odločbo upravne enote pravni posel, sklenjen dne 11.11.2019 s predlagateljevim (kupčevim) sprejemom ponudbe nasprotne udeleženke (prodajalke) odobren le v delu parcele, ki je kmetijsko zemljišče. Pritožba pa spregleda, da je bil pravni posel sklenjen za celotno parcelo (pogoj za nakup je bil tudi nakup stavbnega dela parcele), predlog za njegovo odobritev glede preostalega (stavbnega) dela pa zavržen zgolj zaradi nepristojnosti odločanja upravne enote za stavbna zemljišča. Z odobritvijo sklenjenega pravnega posla za kmetijski del, se je izpolnil odložni pogoj, zato so nastopili pogoji za predznambo lastninske pravice na celotni nepremičnini. Stališče, ki ga ponuja pritožba, je preozko in je v nasprotju z namenom predznambe, ki je v zagotavljanju vrstnega reda pridobitve stvarne pravice, glede katere je predznamba predlagana. Kupcu bi onemogočalo zavarovanje vrstnega reda pridobitve pravice v primeru, ko je predmet nakupa nepremičnina, ki je v enem delu kmetijsko zemljišče in se nakup veže na istočasen nakup preostalega dela zemljišča iste nepremičnine, ki je stavbno zemljišče.
DZ člen 143, 153, 161, 162.. ZNP-1 člen 98, 98/1, 108.
premoženjska razmerja med starši in otroki - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Drži, da je bila nasprotnemu udeležencu v postopku po ZPND pravnomočno izrečena prepoved približevanja predlagateljici in mladoletnim otrokom ter prepoved navezovanja (na kakršenkoli način) in vzpostavljanja stikov z njimi, v trajanju enega leta (do 24.7.2020).9 Začasna odredba o stikih pod nadzorom, izdana v tem nepravdnem družinskem postopku, ki je sedež odločanja o stikih, pa je zgolj navidezno posegla vanjo. Pritožba spregleda, da se je v postopku po ZPND odločalo po stanju stvari (razmerja, odnosi v družini) v času izdaje ukrepa. Tako sodišče kot CSD pa sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otrok. Sodišče je upoštevaje navedeno, na podlagi novih (nadaljnjih) mnenj in poročil CSD10, ki so odražale stanje stvari v času njihove izdelave, ugotovilo, da so se razmere v družini (zlasti kar zadeva očeta11) spremenile do te mere, da je za zagotovitev največje koristi otrok treba vzpostaviti stik z očetom. Ta je sicer v začetku zelo omejen in ustrezno nadzorovan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00044232
ZPP člen 7.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - dobrovernost pridobitelja - razpravno načelo - zaupanje v zemljiško knjigo
Pavšalno zatrjevana kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP ni podana, saj je tožnik ob ustrezni trditveni podlagi, torej, da sporno cesto uporablja že vse od leta 1968, le-to tudi ustrezno dokazno podprl.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00042849
ZPND člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 22a, 22d. ZPP člen 262, 262/1.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ogroženost zdravja - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Prvostopno sodišče je tako odločilna dejstva za obstoj ogroženosti predlagateljev ugotovilo z zadostno stopnjo verjetnosti, kot to določa 22.d člen ZPND.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil upravičenec sposoben razumeti kaj z vlogo uveljavlja in kaj to zanj pomeni, se je dne 22. 5. 2017 na podlagi pravno veljavne vloge začel postopek za oprostitev plačila institucionalnega varstva.
zdravljenje v tujini - stroški postopka - sodna taksa
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da gre za spor o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (točka 2a v prvem odstavku 7. člena ZDSS‑1). Gre torej za neocenljivo zadevo s področja socialne varnosti. Predmet presoje je namreč dokončna odločba tožene stranke izdana v zvezi s prvostopenjsko odločbo, s katero je bilo odločeno o pravici tožnika za povračilo stroškov zdravljenja v Avstriji. V tem primeru torej ne gre za premoženjski spor, kot so le-ti urejeni v drugem odstavku 7. člena ZDSS-1.
Pri tem je pomembna tudi določba 71. člena ZDSS-1, kjer je določeno, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, sodne takse ne plačujejo. Ker je šlo v predmetni zadevi za spor o pravicah, tožniku ni bilo potrebno plačati takse.