NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00043268
ZSV člen 16, 16/3, 51. URS člen 19, 21, 52, 56.
institucionalno varstvo - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - psihiatrična bolnišnica - otrok - usposabljanje otrok z motnjami v duševnem razvoju - duševna motnja - amicus curiae - Varuh človekovih pravic
Pritožbeno sodišče se je odločilo, da odloči v najmanjšo škodo otroka, kar je relativno, v trenutni situaciji, v njegovo največjo korist. Pri tem je izhajalo iz hierarhije vrednot, ki jih varujejo vse ustave sodobnih ustavnih demokracijo in različne konvencije oz. mednarodni akti o človekovih pravicah, zlasti Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna listina o človekovih pravicah. Po razumevanju pritožbenega sodišča je na prvem mestu varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V tem smislu bo za A. A. oz. za vse, ki jih utegne ogrožati zaradi svojega stanja, edino možno začasno, do izteka izrečenega ukrepa oz. do rešitve problema na državni ravni, poskrbeti v SVZ Z. Temu je treba v danih razmerah, začasno, dati prednost pred njegovo pravico do vzgoje in psihosocialne terapije, ki jo sicer nujno potrebuje in do česar ima pravico. Kdaj se bo to dejansko uresničilo, je seveda drugo vprašanje, ki prav tako presega kakršnokoli možno aktivnost oz. odločitev sodišča. Pritožnica ima glede tega prav, da je izrečeni ukrep nedorečen in prepuščen okoliščini na strani SVZ Z. Vendar pa je od slednjega nemogoče zahtevati, da za A. A. dejansko izprazni mesto, tj. da osebe, ki so vanj že nameščene, zaradi A. A. izzseli, ali pa da njemu ne zagotovil osnovnih bivanjskih (in s tem tudi varnostnih) pogojev za življenje.
OZ člen 199, 200, 200/2. SPZ člen 66, 66/2, 68. ZPP člen 206, 206/1-1. ZG člen 29a.
gozdna zemljišča - sečnja gozda - sanitarna sečnja - solastnina - upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini - bremena skupne stvari - odločba upravnega organa - poslovodstvo brez naročila - dolžnost vrnitve koristi - vzročna zveza - plodovi nepremičnega premoženja - višina pridobljene koristi - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prvotna toženka od 1. 1. 2014 ni več izvajala sanitarne sečnje, pa tudi lastnica parcel, na katerih se je izvajala sanitarna sečnja na podlagi spornih odločb, ni bila več. Pritožnica tem ugotovitvam argumentirano ne nasprotuje. Gola pritožbena trditev, da je tožena stranka prodala lesne sortimente, ne uspe izpodbiti zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. Zaključek, da tožena stranka ne dolguje sorazmernega dela vrednosti lesa, posekanega na podlagi šestnajstih odločb, ki so bile (neizpodbijano) realizirane v letu 2014, niti po pravilih o delitvi plodov med solastniki niti po pravilih o poslovodstvu brez naročila, je materialno pravno pravilen.
Ponovne prekinitve postopka ni mogoče zahtevati niti, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog - videz nepristranskosti sodišča
Če bi zadevo obravnavali sodniki Okrajnega sodišča v X, bi glede na dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog zoper sina sodnice Okrajnega sodišča v X, v katerem med drugim zatrjuje, da je obdolženec ravnal po navodilih svoje matere, to utegnilo pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.
ZPrCP člen 101, 107, 107/12.. ZVoz-1 člen 56, 56/8.. ZP-1 člen 163, 163/5.
odvzem osebnega vozila - pravica do zasebne lastnine - stranska sankcija
Odvzem predmeta osebi, ki ni storila prekrška, predstavlja poseg v njeno z ustavo zavarovano pravico do zasebne lastnine. Zato mora sodišče pri odločitvi pazljivo tehtati med to pravico in nevarnostjo, ki jo za ostale udeležence v prometu predstavlja uporaba zaseženega vozila s strani storilca. Pri tem mora presojati tudi realne možnosti storilca, da bo uporabljal zaseženi avtomobil. Da bi to lahko storilo, mora dati lastniku možnost, da se o vseh okoliščinah zadeve izjavi.
odpoved tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - izpodbijanje - izjava, dana v zmoti - opravičljiva zmota - pravna zmota - motivna zmota - pravni laik - preklic odpovedi tožbenemu zahtevku - rok za preklic - izdaja sodbe - prejem sodne odločbe - poseben sklep o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obveznost plačila sodne takse
V zvezi z izpodbijanjem sodbe na podlagi odpovedi zaradi zmote je sodna praksa že izoblikovala stališča, da mora biti zmota nezakrivljena oziroma opravičljiva, da je pravna zmota neupoštevna, prav tako zmota v predstavi (oziroma motivu), neupoštevna je tudi nebistvena zmota.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnika, da bi preklic odpovedi zahtevku lahko podal vse do prejema sodbe, saj ZPP rok za preklic odpovedi veže na izdajo sodbe.
V obravnavanem primeru je sodišče o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki v določenih procesnih situacijah, kakršna je bila tudi v tem postopku (odpoved tožbenim zahtevkom je bila podana na naroku v drugi zadevi), dopušča naknadno izdajo posebnega sklepa o stroških po poteku roka za vložitev zahteve za povrnitev stroškov. Zato sodbe na podlagi odpovedi in sklepa o stroških postopka ne gre šteti za eno odločbo, temveč gre za poseben sklep o stroških postopka. Za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka pa je treba plačati takso po tar. št. 3009 ZST-1.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe v roku - opredelitev vrednosti spornega predmeta po spremembi tožbe - razlogi v nasprotju s podatki spisa - razveljavitev sklepa
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka v odrejenem roku ni dopolnila tožbe z označbo vrednosti spornega predmeta glede podrednih tožbenih zahtevkov, je v nasprotju s podatki spisa. Ker je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določbo petega odstavka 108. člena ZPP, je bilo treba ugoditi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).
formalno nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - zadostno število izvodov vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - procesni sklep o zavrženju vloge
Sodišče vložniku, ki ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, naloži, naj v določenem roku to stori, pri čemer ga mora opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča, tj. da bo vlogo zavrglo. Prvostopenjsko sodišče je formalno nepopolno vlogo pritožnika glede na navedeno dejansko stanje in nedvoumna določila zakona pravilno zavrglo.
Kolikor ima pritožnica v mislih silo telesa in telesne gibe ob izvedbi spolnega odnosa, tako stališče po oceni pritožbenega sodišča ne sodi več v obravnavo sile kot zakonskega znaka kaznivega dejanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje je posilstvo sestavljeno iz prisiljenja in spolnega občevanja, kar pomeni, da je inkriminirana tista sila (ali tudi resna grožnja z napadom na življenje in telo), s katero storilec doseže spolni odnos. Zato sila, ki nastane ob izvedbi spolnega odnosa, praviloma bo šlo za silo telesa ob izvrševanju telesnih gibov, sodi v okvir spolnega občevanja kot takega.
Kljub temu, da je oškodovanka prostovoljno odšla z obtožencem v kabino stranišča, s spolnim odnosom ni soglašala, vendar tega obtožencu zaradi njenih osebnostnih lastnosti in verjetno tudi presenečenja, ni jasno in nedvoumno pokazala. Obtoženec pa na drugi strani ni vedel, da je oškodovanka spolno neizkušena, oziroma je upravičeno mislil, da je spolne odnose že imela, saj mu je to oškodovanka sama povedala, in je zato njeno vedenje, verjetno tudi zato, ker je bil pod vplivom alkohola, razumel kot konkludentno soglasje k spolnemu odnosu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00042790
ZPP-UPB3 člen 181.. Zakon o visokem šolstvu člen 10,24.
ugotovitvena tožba - sprememba tožbe - ugotovitev obstoja pravice - prenos dejavnosti - prenos pravic in obveznosti - prenos upravljanja - pravno nasledstvo družbe - pravna sposobnost
Pooblastilo za nastopanje v pravnem prometu pa ne pomeni, da je bila članica UP ZRS neke vrste pravna naslednica izbrisanega zavoda ZRS RS. Svoja upravičenja do nastopanja v pravnem prometu je namreč izvajala iz statuta tožeče stranke, ne pa iz univerzalnega pravnega nasledstva.
predlog za odložitev plačila sodne takse - odložitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Ker bi bila s takojšnjim plačilom celotnega zneska sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja obsojenec, je treba obsojencu odložiti plačilo sodne takse v znesku 971,00 EUR do odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, kot je predlagal obsojenec v svojem predlogu, vendar največ za 24 mesecev, kar je omejitev iz drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048760
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 530.
izročitev zahtevane osebe - pogoji za izročitev - zakonski pogoji za izročitev tujega državljana - dokazno breme - kazenska sankcija
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da argumenti pritožnika o nesorazmernosti višine kazni, ki temelji na primerjavi vrste in višine izrečenih kazenskih sankcij v Republiki Srbiji in Republiki Sloveniji za obravnavano kaznivo dejanje, niso zadostni za zaključek o veliki nesorazmernosti ("gross disproportionality"), ki predstavlja strogi test, izoblikovan s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in je izpolnjen le v redkih in izjemnih okoliščinah.
Tudi v sodni praksi slovenskih sodišč se je zato oblikovalo stališče, da mora država oziroma pristojni organ pred izročitvijo preveriti, ali bo zahtevana oseba v državi sprejemnici izpostavljena resničnemu tveganju nečloveškega in ponižujočega ravnanja, pri čemer mora nujno pridobiti in upoštevati zadostno količino informacij o stanju v državi, kamor naj bi bila oseba izročena.
ZKP člen 502, 502.b, 502.b/4, 502.c, 502.d. KZ-1 člen 74, 74/1, 75.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje - utemeljen sum - ugovor zoper obtožnico - sorazmernost in nujnost ukrepa
Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da utemeljen sum, da naj bi obdolženi M.M. storil očitana kazniva dejanja, potrjuje vložena nepravnomočna obtožnica, ki je obširno in konkretno obrazložena, vsebuje pa tudi ustrezne razloge in dokaze na podlagi katerih je utemeljen sum, kljub temu, da obtožnica še ni pravnomočna, v zadostni meri izkazan, sodišče prve stopnje v napadenem sklepu (točka 15 do 18) povzema in navaja dokaze, ki utemeljen sum potrjujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045005
ZPP člen 142, 142/8, 319, 319/3, 343. OZ člen 3, 5, 11, 190, 191, 193. ZD člen 142. ZZZDR člen 124. SPZ člen 66.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - začetek teka roka za pritožbo - stranka zastopana po pooblaščencu - pritožba v dveh ločenih vlogah - pobotni ugovor - pobotni ugovor iz naslova neupravičene obogatitve - izrek odločbe - višina terjatve - višina solastniškega deleža - v pobot uveljavljana terjatev - obstoj terjatve - ugotovitev obsega pobotne terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove - višina podedovanega premoženja - oskrbnina - doplačilo - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - terjatev dediča do zapuščine - neupravičena pridobitev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - uporabnina in uporaba solastne stvari - garaža - stanovanje - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dobrovernost pridobitelja
Pravdni stranki so dediči po pokojni L. L. Po podatkih sklepa o dedovanju je toženec kot njen oporočni dedič med drugim podedoval 42/100 obravnavanega stanovanja v Ljubljani. Delež do 8/100 na stanovanju so z dedovanjem po zapustnici po dopolnitvi nujnega deleža pridobili tožniki kot zakoniti dediči zakonitega dediča zapustnice B. B., ki je umrl leta 2013. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je B. B. po razglasitvi oporoke 23. 8. 2010 že v zapuščinskem postopku 30. 9. 2010 kot upnik priglasil terjatev do zapustnice oziroma zapuščine iz naslova doplačila oskrbnine za pokojno zapustnico, ki jo je doplačeval od 2005 do 2010. Navedena terjatev je predmet tega postopka. Za zapustnikove dolgove odgovarjajo zapustnikovi dediči do višine podedovanega premoženja (142. člen ZD).
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je pravna podlaga za tožbeni zahtevek tožnikov odgovornost dediča za zapustnikove dolgove (142. člen ZD) iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen do 198. člen OZ), in ne v določbah ZZZDR o preživljanju staršev (124. člen ZZZDR).
Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili (191. člen OZ). Za tak primer gre v obravnavani zadevi.
Za presojo utemeljenosti terjatve iz naslova uporabnine zaradi uporabe solastne nepremičnine je sodišče pravilno izhajalo iz pravnih pravil 198. člena OZ v zvezi s 190. členom istega zakona. Za utemeljenost zahtevka morajo biti razen neupravičene uporabe stvari podane še naslednje predpostavke: prikrajšanje na škodo drugega na strani prikrajšane osebe, obogatitev na strani obogatene osebe, vzročna zveza med njima ter odsotnost pravnega temelja za premik premoženja. Pravilno je upoštevalo tudi bistveno okoliščino konkretnega primera: solastninsko pravico pravdnih strank do stvari. Vsak solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (prvi odstavek 66. člena SPZ). Ker gre za kohabitacijo več solastninskih pravic, je o načinu souporabe nujen dogovor med solastniki. Solastnik ni upravičen do uporabnine že zgolj zaradi obstoja solastninske pravice. Obveznost plačila uporabnine je pogojena s položajem neupravičene pridobitve. To pa je odvisno od objektivnih okoliščin in vsakokratnih ravnanj strank. Po ustaljenih stališčih sodne prakse je treba upravičenost solastnikovega zahtevka za plačilo uporabnine presojati tako, da se vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolni s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih je treba ovrednotiti v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava o prostem urejanju obligacijskih razmerij (3. člen OZ), vestnosti in poštenja (5. člen OZ) in mirnem reševanju sporov (11. člen OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - dolžina preizkusnega obdobja - kriteriji za določitev preizkusne dobe - razlogi za insolventnost - gospodarska kriza - višina obveznosti - preživljanje mladoletnega otroka - starost - narava dela - skrajšanje preizkusnega obdobja
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje obravnavalo ugovor dolžnika, da je preizkusno obdobje petih let, ki je po zakonu najdaljše preizkusno obdobje, v konkretnem primeru določeno predolgo, in ga kot neutemeljenega zavrnilo.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da sodišče prve stopnje ugotovljenih razlogov za insolventnost zmotno ni upoštevalo kot okoliščine za znižanje preizkusnega obdobja. Če so dolgovi dolžnika posledica zmanjšanega obsega njegovega poslovanja zaradi gospodarske krize v letu 2008, pomeni, da dolžnik ni imel neposrednega vpliva na nastanek razlogov za insolventnost. Dolžniku je pritožbeno sodišče pritrdilo tudi glede vpliva višine dolga na dolžino preizkusnega obdobja. Znesek terjatev upnikov v višini 245.149,90 EUR ni majhen znesek, kar priznava tudi pritožnik v pritožbi, vendar je sodišče prve stopnje pri določitvi najdaljšega preizkusnega obdobja tudi glede kriterija višine dolga odstopilo od primerljive sodne prakse. Tako je na primer ob višini obveznosti cca 2,5 mio EUR, kar je občutno več kot znaša višina dolga v konkretni zadevi, kot ključni okoliščini za določitev dolžine preizkusnega obdobja, višje sodišče zavzelo stališče o primernosti štiriletnega preizkusnega obdobja.
Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo nobenega razloga, zakaj preživljanja mladoletne hčerke ni upoštevalo med kriterije, ki zmanjšujejo dolžino preizkusnega obdobja. Pritožnik utemeljeno izpostavlja v pritožbi, da bi moralo sodišče pri obravnavi ugovora, da je preizkusno obdobje petih let predolgo, upoštevati kot relevantne trditve dolžnika, da ima mladoletno hčerko, za katero plačuje preživnino, poleg tega pa tudi izjavo, da želi z njo tudi med postopkom osebnega stečaja ohranjati redne stike, kar pa hkrati pomeni še dodatne prevozne stroške tudi zanj. Navedene okoliščine po presoji pritožbenega sodišča prav gotovo pomenijo razlog za skrajšanje preizkusnega obdobja, ki ga sodišče prve stopnje pri odločitvi, da ugovoru ne ugodi, neutemeljeno ni upoštevalo.
Enako velja za težo dela, ki ga dolžnik opravlja. Delo krovca je nedvomno naporno in nevarno, česar sodišče prve stopnje pri določitvi dolžine preizkusnega obdobja ni ustrezno upoštevalo.
Ob upoštevanju okoliščin, ki jih je uspel pritožnik uveljaviti s pritožbo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ob razponu od dveh do petih let imelo sodišče prve stopnje podlago, da skrajša preizkusno obdobje, ki ga je določilo v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, za dve leti.
Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je toženec 25. 11. 2020, torej neposredno po prejemu omenjenega poziva tožeče stranke, neodplačno prenesel 100 % poslovni delež v družbi A. d. o. o. na sina D.D.. Navedeno razpolaganje s premoženjem je sodišče prve stopnje napačno ocenilo kot nerelevantno za presojo nevarnosti izpolnitve. Tožeča stranka je uveljavljala, da je šlo za edino vrednejše premoženje toženca v Sloveniji, poleg tega pa je bil v navedeni družbi tudi zaposlen, torej je šlo za edini vir prihodkov, poleg morebitnih sredstev na transakcijskih računih. Tožeča stranka poudarja tudi toženčevo tuje državljanstvo, nima pa (še) podatkov o njegovem premoženju v E. (tujina). Zato se preuranjeno zavzema za uporabo četrtega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vseeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je zaradi navedene odtujitve premoženja izkazana verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je pri obdolženi J. P. bolj upravičena odreditev hišnega pripora kot soobdolženi G. P., ker ima slednja še vedno možnost izvrševanja kaznivih dejanj na škodo dosedanjih oškodovancev, saj je lahko v kontaktu z njimi preko maminega in babičinega telefona, pa velja poudariti, da ni obd. J. P. tista, ki bi se lahko zavzemala za strožji ukrep zoper soobdolženko, gotovo pa te navedbe glede na izpostavljene okoliščine ne morejo utemeljiti predloga za nadomestitev pripora s hišnim priporom obdolženi J. P.
ZFPPIPP člen 48, 48a, 48b, 60, 60/4, 63, 322, 322/5.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - stroški pravdnega postopka - prevalitev stroškov na drugo stranko - založitev stroškov iz lastnih sredstev - izterjava stroškov - obstoj terjatve - mediacija - sklenitev izvensodne poravnave - soglasje sodišča - ekonomičnost in hitrost postopka
Določbe ZFPPIPP so predvsem v 48.a in 48.b členu predvidele možnosti poravnavanja pred vložitvijo tožbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je takšna rešitev, kot jo je sprejel upravitelj (sklenitev izvensodne poravnave) in jo je potrdilo sodišče prve stopnje, razumna, ekonomična in v korist stečajne mase ter upnikov.
Pritožnik navaja, da je po „črki zakona“ treba prepozne terjatve zavreči oziroma jih prerekati. Vendar pa je v primeru, ko upravitelj prereka terjatev iz kateregakoli že razloga, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vedno mogoča tudi mediacija in sklenitev dogovora.
KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/1-2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - višina izrečene kazni - omilitev kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Sodišče prve stopnje je težo storjenega kazniva dejanja, ki se kaže v načinu storitve in dejstvu, da je obdolženec kar 15 tujcev prevažal v izrazito ogrožajočih razmerah za njihovo življenje in zdravje, upoštevalo pri odmeri kazni zapora, kot je razvidno iz točke 7 obrazložitve prvostopenjske sodbe, a je pravilno pri njeni odmeri upoštevalo mladost obdolženca kot posebno olajševalno okoliščino, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča izrečena kazen zapora primerna in je ne gre spreminjati ne obdolžencu v korist, ne v njegovo škodo. Dejstvo, da je kaznivo dejanje storil iz koristoljubnosti, kar bi bilo po oceni pritožbe državnega tožilca prav tako potrebno upoštevati pri odmeri kazni, pa je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja in se odraža v višini predpisane in izrečene kazni in ga zato ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o finančnem leasingu - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem
Stališče, da mora pri denarni terjatvi nevarnost izhajati iz zavestnega dolžnikovega ravnanja, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izvršbo, je pravno zmotno. Okoliščina, ki pretehta v korist izkazanosti pogoja subjektivne nevarnosti, je predvsem razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, ki presega običajno razpolaganje v okviru redne dejavnosti.