Upniku ni treba čakati z izjavo do samega prevzema izpolnitve. Poda jo lahko že prej. O tem, da se pogodbeni stranki lahko glede uveljavljanja pridržka pogodbene kazni dogovorita drugače, ali ga izključita, torej da je določba petega odstavka 251. člena OZ dispozitivna, pa se je Vrhovno sodišče RS prav tako že večkrat izreklo. Zato pritožba neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.
KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/1-2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - višina izrečene kazni - omilitev kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Sodišče prve stopnje je težo storjenega kazniva dejanja, ki se kaže v načinu storitve in dejstvu, da je obdolženec kar 15 tujcev prevažal v izrazito ogrožajočih razmerah za njihovo življenje in zdravje, upoštevalo pri odmeri kazni zapora, kot je razvidno iz točke 7 obrazložitve prvostopenjske sodbe, a je pravilno pri njeni odmeri upoštevalo mladost obdolženca kot posebno olajševalno okoliščino, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča izrečena kazen zapora primerna in je ne gre spreminjati ne obdolžencu v korist, ne v njegovo škodo. Dejstvo, da je kaznivo dejanje storil iz koristoljubnosti, kar bi bilo po oceni pritožbe državnega tožilca prav tako potrebno upoštevati pri odmeri kazni, pa je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja in se odraža v višini predpisane in izrečene kazni in ga zato ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino.
V skladu z zakonskimi določbami o zastopanju je tožbo za tožnika vložila odvetnica na podlagi pooblastila z dne 10. 12. 2018. Za upoštevanje njenih pravdnih dejanj ni pomembno, da je tožnik 22. 10. 2019 izstopil kot član sindikata. Odvetnica je sicer že pred tem, 19. 5. 2020, podala odpoved pooblastila, kar pomeni, da je tožnik nadalje v postopku nastopal sam. (Ne)članstvo v sindikatu ni relevantna okoliščina za upoštevanje strankinih procesnih ravnanj.
ZFPPIPP člen 48, 48a, 48b, 60, 60/4, 63, 322, 322/5.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - stroški pravdnega postopka - prevalitev stroškov na drugo stranko - založitev stroškov iz lastnih sredstev - izterjava stroškov - obstoj terjatve - mediacija - sklenitev izvensodne poravnave - soglasje sodišča - ekonomičnost in hitrost postopka
Določbe ZFPPIPP so predvsem v 48.a in 48.b členu predvidele možnosti poravnavanja pred vložitvijo tožbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je takšna rešitev, kot jo je sprejel upravitelj (sklenitev izvensodne poravnave) in jo je potrdilo sodišče prve stopnje, razumna, ekonomična in v korist stečajne mase ter upnikov.
Pritožnik navaja, da je po „črki zakona“ treba prepozne terjatve zavreči oziroma jih prerekati. Vendar pa je v primeru, ko upravitelj prereka terjatev iz kateregakoli že razloga, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vedno mogoča tudi mediacija in sklenitev dogovora.
ZPP člen 8, 350, 350/2. ZGD-1 člen 395, 395/1, 395/1-2, 395/2, 399, 399/2, 505, 510, 522.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje skupščinskega sklepa - izpodbojni razlog - kršitev pravice do obveščenosti - kršitev statuta - dokazna ocena
Dejstvo, da so bile nekatere informacije pritožnici posredovane pred skupščino, nekatere pa na skupščini, za vprašanje, ali je bila pritožnici kršena pravica do informacije, v konkretnem primeru ni relevantno. V konkretnem primeru je namreč bistveno vprašanje, ali je pritožnica informacije dobila ali ne, ne pa, ali jih je dobila ravno na skupščini. Smisel obveščanja o zadevah družbe je namreč omogočiti družbeniku, da se lahko pravilno odloči o zadevah družbe. Za to pa dejstvo, ali je informacije dobil pred skupščino ali na sami skupščini, ni relevantno.
Sodišče ne more samo (v celoti) prevzeti vloge skupščine oz. družbenikov in odločiti o vsebini sklepa, o katerem se na sami skupščini ni odločalo.
Sodišče je napačno ugotovilo, da ni izkazan nadaljnji pogoj za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 270. člena ZIZ - verjetnost nevarnosti, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Prav tako je sodišče napačno štelo, da ni podan pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, da tožena stranka (upnik) ni dolžna dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi tožena stranka s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi začasne odredbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.. ZPIZ-2 člen 70.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - mnenje komisije - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu
Delodajalec je pri zaposlovanju invalidnih oseb vezan na dokončne in pravnomočne akte, s katerimi je odločeno o pravicah na podlagi invalidnosti, v izreku odločbe ZPIZ pa je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje jasno določeno, da je tožena stranka tožnici dolžna zagotoviti (le) pravico do premestitve. Ker ji pravica do poklicne rehabilitacije, ki vključuje pravico do prilagoditve delovnega mesta (70. člen ZPIZ-2), ni bila priznana, tožena stranka ni bila dolžna drugače organizirati delovnega procesa ali na novo sistemizirati delovnega mesta, v katerega delokrog bi spadala le tista opravila, ki bi jih tožnica glede na zdravstvene omejitve lahko še naprej opravljala.
Tožena stranka v času podaje izpodbijane odpovedi ni imela prostega delovnega mesta, na katerega bi lahko premestila tožnico in ki bi ustrezalo njeni preostali delovni zmožnosti.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o finančnem leasingu - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem
Stališče, da mora pri denarni terjatvi nevarnost izhajati iz zavestnega dolžnikovega ravnanja, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izvršbo, je pravno zmotno. Okoliščina, ki pretehta v korist izkazanosti pogoja subjektivne nevarnosti, je predvsem razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, ki presega običajno razpolaganje v okviru redne dejavnosti.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 72, 72/2.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - večopravilna usposobljenost
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka v postopku izbire tožnice kot presežne delavke lahko ocenjevala le tista dela, ki so ji bila naložena in jih je dejansko opravljala. Pritožba pravilno opozarja, da je t. i. večopravilnost (obseg različnih znanj, ki jih imajo delavci na istem delovnem mestu) dopusten kriterij za izbiro presežnega delavca, saj je v legitimnem interesu delodajalca, da zaposlitev ohranijo delavci, ki imajo potrebna znanja in zmožnosti za opravljanje kar največ opravil določenega delovnega mesta.
Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je toženec 25. 11. 2020, torej neposredno po prejemu omenjenega poziva tožeče stranke, neodplačno prenesel 100 % poslovni delež v družbi A. d. o. o. na sina D.D.. Navedeno razpolaganje s premoženjem je sodišče prve stopnje napačno ocenilo kot nerelevantno za presojo nevarnosti izpolnitve. Tožeča stranka je uveljavljala, da je šlo za edino vrednejše premoženje toženca v Sloveniji, poleg tega pa je bil v navedeni družbi tudi zaposlen, torej je šlo za edini vir prihodkov, poleg morebitnih sredstev na transakcijskih računih. Tožeča stranka poudarja tudi toženčevo tuje državljanstvo, nima pa (še) podatkov o njegovem premoženju v E. (tujina). Zato se preuranjeno zavzema za uporabo četrtega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vseeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je zaradi navedene odtujitve premoženja izkazana verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043283
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 619, 626, 626/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - pomanjkljive trditve - dogovor o obročnem plačilu dolga - dogovor o odlogu plačila - zapadlost terjatve - pavšalno zatrjevanje - konkretizirano prerekanje - dokaz v informativne namene - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave stranke - očitek protispisnosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Dokazni predlog za zaslišanje zakonite zastopnice V. V. ter prič M. M. in T. T. v postopku na prvi stopnji (v vlogah oziroma na naroku) ni bil substanciran na način, da bi prvostopenjsko sodišče moralo preverjati, ali sta se pravdni stranki po doseženem soglasju o obročnem plačilu vtoževane terjatve dogovorili še za odlog, kot ga zatrjuje toženka. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve (prvi odstavek 7. člena ZPP). Če tožena stranka trdi, da je bil (kasneje) med strankama dodatno dogovorjen še odlog plačila vseh neplačanih obrokov, potem bi morala konkretno navesti, kdaj, s kom in na kakšen način je bil takšen dogovor sklenjen, pa tudi v kakšnem svojstvu so pri tem dogovoru sodelovali tisti, katerih zaslišanje je predlagano. Zgolj posplošena navedba o dodatnem dogovoru (ki ga je tožnica konkretizirano prerekala) ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.
utemeljen sum - pripor - podaljšanje pripora - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
V zvezi z utemeljenim sumom, kot temeljnim pogojem za odreditev in podaljševanje pripora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil utemeljen sum, da je obtoženec storil očitana mu kazniva dejanja, dognan s pravnomočno obtožnico ter da se od zadnje pravnomočne ugotovitve o obstoju razlogov za pripor zoper obtoženega ni zgodilo nič, kar bi utemeljenost suma omajalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044302
ZIZ člen 65, 65/3, 170, 170/2. ZZZDR člen 51, 56, 56/3, 59, 59/1. SPZ člen 48. ZPP člen 224.
pravda za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna - nedopustnost izvršbe - izvršba na nepremičnino - pravica do poplačila terjatve - zaznamba izvršbe - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - originarna pridobitev lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - notarski zapis kot javna listina - delitev skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - odplačevanje kredita
V skupno premoženje zakoncev spadajo tudi vložki v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo za skupno premoženje. V tem primeru skupno premoženje tvori tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji.
Izvršba na nepremičnino je nedopustna le v obsegu deleža, ki ga je tožeča stranka pridobila skladno z določbami ZZZDR na skupnem premoženju, saj ima le originarno pridobljena lastninska pravica prednost pred zastavno pravico tožene stranke.
Izvršljiv notarski zapis potrjuje, da je bila izjava z vsebino, kot je zapisana v notarskem zapisu dana, ne potrjuje pa resničnosti te izjave.
Kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem oziroma kdo je prispeval denar za plačilo kredita, je nepomembno. Za oceno deležev na skupnem premoženju bi lahko bilo relevantno le morebitno odplačevanje kredita iz posebnih sredstev katerega od zakoncev.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je pri obdolženi J. P. bolj upravičena odreditev hišnega pripora kot soobdolženi G. P., ker ima slednja še vedno možnost izvrševanja kaznivih dejanj na škodo dosedanjih oškodovancev, saj je lahko v kontaktu z njimi preko maminega in babičinega telefona, pa velja poudariti, da ni obd. J. P. tista, ki bi se lahko zavzemala za strožji ukrep zoper soobdolženko, gotovo pa te navedbe glede na izpostavljene okoliščine ne morejo utemeljiti predloga za nadomestitev pripora s hišnim priporom obdolženi J. P.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043198
OZ člen 937, 952. ZOZP člen 22. ZPP člen 458, 458/1, 495.
postopek v sporu majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago - zavarovalna pogodba - pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji zavarovanja - neplačilo premije - prenehanje zavarovalne pogodbe - odstop od pogodbe - uničenje stvari - odjava vozila iz prometa - sorazmerni del plačila
Niti OZ niti ZOZP na golo dejstvo odjave vozila iz prometa ne veže pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. OZ sicer vsebuje pravilo o prenehanju obveznosti za primer, če je zavarovana stvar zaradi dogodka, ki ni bil predviden v polici, uničena (952. člen OZ). Vendar pa pri odjavi vozila iz prometa predmet zavarovanja še vedno obstaja. Zato pravilo iz 952. člena OZ v tem primeru ne pride v poštev.
Če zavarovalnica za zavarovalni primer, ki je nastal do dneva veljavnosti pogodbe, ki je predčasno prenehala, ni dolžna izplačati zavarovalnine, tudi ni upravičena do plačila celotne premije, pač pa le do premije, ki je dospela do dneva veljavnosti pogodbe. Iztrditvene podlage tožnice pa ne izhaja, da je toženki na podlagi druge pogodbe dolžna izplačati zavarovalnino za škodna dogodka, ki ju je prijavila toženka. Zato je upravičena le do plačila tistega sorazmernega dela zavarovalne premije, ki je zapadel do dneva veljavnosti te pogodbe.
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3. ZPP člen 111, 142, 142/4. URS člen 22, 23, 25. DZ člen 262.
pritožba po poteku roka - prepozna pritožba - fikcija vročitve - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V predmetni zadevi namreč ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 33. člena ZNP-1, ko bi sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upoštevalo tudi pritožbo vloženo po poteku roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00042835
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 395, 395/3, 395/4. ZIZ člen 221.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja solastniškega deleža - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izvršilni naslov - pritožba zoper sklep o prodaji - solastnik - predlog za odlog izvršbe - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - procesna in stvarna legitimacija tretjega - pritožba - postopek s pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - način izvršbe - navodila za nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje
Ker s pritožbo pritožnik ne izpodbija odločitve o prodaji, pač pa le predlaga odlog izselitve za družino stečajne dolžnice, se izkaže, da ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji, pač pa je treba njegovo vlogo obravnavati glede na podan predlog kot vlogo za odlog izvršbe.
Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ v postopku osebnega stečaja opravlja upravitelj v postopku osebnega stečaja. Glede na navedeno pa je tudi stečajno sodišče v postopku osebnega stečaja dolžno smiselno uporabljati v ZIZ določena pravila postopka odloga izvršbe.
ZSV člen 100b. ZZK-1 člen 99. ZIZ člen 195, 196, 207, 236. ZD člen 128.
civilna delitev - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - doplačilo občine - domska oskrba - vabilo na razdelitveni narok
Zaznamba prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine nima učinkov na razdelitev kupnine za nepremičnino, ki je prodana zaradi civilne delitve v sodnem postopku.
Ker ni zakonske podlage za poplačilo pritožničinih terjatev iz kupnine na dražbi prodanih nepremičnin, sodišče ne glede na to, da nihče ni ugovarjal njeni prijavi terjatve, ni moglo kupnine dodeliti njej.
stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - zastopanje stečajnega dolžnika - stroški odvetniških storitev - plačilo odvetniških stroškov - vrstni red plačila terjatev - nagrada stečajnega upravitelja - plačilo stroškov stečajnega postopka - soglasje stečajnega sodišča za izplačilo - stečajna masa neznatne vrednosti - načrt poteka stečajnega postopka - navodila sodišča upravitelju - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - zloraba pravice - zloraba procesnih pravic - izredno poročilo upravitelja
Zloraba pravice je uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo ali poštenjem. Pri tem gre za zlorabo pravic, če se stranka protipravnosti procesnega ravnanja zaveda, pa kljub temu tako ravna.
Upraviteljica je tedaj razumno pojasnila svojo odločitev in svoje ravnanje, zakaj ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, upniški odbor se je s tem strinjal, zato ji tega, da ni predlagala končanja stečaja brez razdelitve upnikom, ni mogoče očitati kot ignoriranje jasnih zakonskih določb in s tem zlorabo procesnih pravic.
Če je upraviteljica pooblastila odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stroški, ki nastanejo s takim zastopanjem predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka.
Pritožnik neutemeljeno zahteva, da naj izda sodišče navodilo v obliki sklepa, saj za kaj takega ni pravne podlage, pa čeprav ima sicer prav, da zoper navodilo upnik nima pravnega sredstva. Gre za to, da upnik nima niti aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom, saj gre za odnos med upraviteljem (kot operativnim organom stečajnega postopka, ki ga imenuje sodišče) in sodiščem.