CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043182
OZ člen 5, 7. ZPP člen 212.
odškodninski tožbeni zahtevek - kršitev pogodbe - pogodba o svetovanju - prodaja delnic - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic - trditveno in dokazno breme - izvajanje dokazov - nedovoljeni informativni dokazi - konkretizacija trditev - najboljši ponudnik - neenaka obravnava - razkritje podatkov - neizbrani ponudnik
Vsaj načelno je mogoče sprejeti implicitno izraženo stališče tožeče stranke, da ne pozna vseh dejstev, ki bi jih morala zatrjevati v okviru svojega trditvenega bremena. Vendar pa bi tožeča stranka lahko podala konkretna pojasnila vsaj z vidika njenega sodelovanja v postopku ter z vidika neizbranega ponudnika, kot strokovnjak na tem področju pa bi lahko podala tudi primerjavo z vidika drugih tovrstnih postopkov. Glede na informacijsko asimetrijo bi zahteva po poštenem sodnem postopku v takem primeru terjala, da sodišče to ustrezno upošteva v dokaznem postopku. Vendar pa navedeno tožeče stranke ne odvezuje dolžnosti, da konkretno navede vsaj tista dejstva, ki so se nahajala v njenem zaznavnem območju.
Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga tožbe. Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza (zaslišanje priče), mora najprej svoj dokazni predlog povezati s konkretnimi trditvami, ki jih želi s tem dokazom dokazati. Izvajanje dokazov "na slepo srečo" v pravdnem postopku ni dovoljeno. Ne drži torej pritožbeni očitek, da bi morala tožeča stranka natančno navesti, kaj bo priča izpovedala, temveč bi morala podati konkretne, substancirane trditve o očitanem nedopustnem ravnanju tožene stranke.
Upniku ni treba čakati z izjavo do samega prevzema izpolnitve. Poda jo lahko že prej. O tem, da se pogodbeni stranki lahko glede uveljavljanja pridržka pogodbene kazni dogovorita drugače, ali ga izključita, torej da je določba petega odstavka 251. člena OZ dispozitivna, pa se je Vrhovno sodišče RS prav tako že večkrat izreklo. Zato pritožba neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.
KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/1-2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - višina izrečene kazni - omilitev kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Sodišče prve stopnje je težo storjenega kazniva dejanja, ki se kaže v načinu storitve in dejstvu, da je obdolženec kar 15 tujcev prevažal v izrazito ogrožajočih razmerah za njihovo življenje in zdravje, upoštevalo pri odmeri kazni zapora, kot je razvidno iz točke 7 obrazložitve prvostopenjske sodbe, a je pravilno pri njeni odmeri upoštevalo mladost obdolženca kot posebno olajševalno okoliščino, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča izrečena kazen zapora primerna in je ne gre spreminjati ne obdolžencu v korist, ne v njegovo škodo. Dejstvo, da je kaznivo dejanje storil iz koristoljubnosti, kar bi bilo po oceni pritožbe državnega tožilca prav tako potrebno upoštevati pri odmeri kazni, pa je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja in se odraža v višini predpisane in izrečene kazni in ga zato ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047484
ZPP člen 206. OZ člen 190, 353. KZ-1 člen 215.
pravdni postopek - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - izneverjenje - neupravičena obogatitev - protipravnost ravnanja - ugovor zastaranja terjatve - zastaralni rok - tek kazenskega postopka - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja
Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona.
Ker (ne)obstoj kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje, o katerem pravdno sodišče ne more in ne sme odločati samo, je predmetni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044302
ZIZ člen 65, 65/3, 170, 170/2. ZZZDR člen 51, 56, 56/3, 59, 59/1. SPZ člen 48. ZPP člen 224.
pravda za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna - nedopustnost izvršbe - izvršba na nepremičnino - pravica do poplačila terjatve - zaznamba izvršbe - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - originarna pridobitev lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - notarski zapis kot javna listina - delitev skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - odplačevanje kredita
V skupno premoženje zakoncev spadajo tudi vložki v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo za skupno premoženje. V tem primeru skupno premoženje tvori tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji.
Izvršba na nepremičnino je nedopustna le v obsegu deleža, ki ga je tožeča stranka pridobila skladno z določbami ZZZDR na skupnem premoženju, saj ima le originarno pridobljena lastninska pravica prednost pred zastavno pravico tožene stranke.
Izvršljiv notarski zapis potrjuje, da je bila izjava z vsebino, kot je zapisana v notarskem zapisu dana, ne potrjuje pa resničnosti te izjave.
Kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem oziroma kdo je prispeval denar za plačilo kredita, je nepomembno. Za oceno deležev na skupnem premoženju bi lahko bilo relevantno le morebitno odplačevanje kredita iz posebnih sredstev katerega od zakoncev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043283
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 619, 626, 626/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - pomanjkljive trditve - dogovor o obročnem plačilu dolga - dogovor o odlogu plačila - zapadlost terjatve - pavšalno zatrjevanje - konkretizirano prerekanje - dokaz v informativne namene - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave stranke - očitek protispisnosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Dokazni predlog za zaslišanje zakonite zastopnice V. V. ter prič M. M. in T. T. v postopku na prvi stopnji (v vlogah oziroma na naroku) ni bil substanciran na način, da bi prvostopenjsko sodišče moralo preverjati, ali sta se pravdni stranki po doseženem soglasju o obročnem plačilu vtoževane terjatve dogovorili še za odlog, kot ga zatrjuje toženka. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve (prvi odstavek 7. člena ZPP). Če tožena stranka trdi, da je bil (kasneje) med strankama dodatno dogovorjen še odlog plačila vseh neplačanih obrokov, potem bi morala konkretno navesti, kdaj, s kom in na kakšen način je bil takšen dogovor sklenjen, pa tudi v kakšnem svojstvu so pri tem dogovoru sodelovali tisti, katerih zaslišanje je predlagano. Zgolj posplošena navedba o dodatnem dogovoru (ki ga je tožnica konkretizirano prerekala) ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.
Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je toženec 25. 11. 2020, torej neposredno po prejemu omenjenega poziva tožeče stranke, neodplačno prenesel 100 % poslovni delež v družbi A. d. o. o. na sina D.D.. Navedeno razpolaganje s premoženjem je sodišče prve stopnje napačno ocenilo kot nerelevantno za presojo nevarnosti izpolnitve. Tožeča stranka je uveljavljala, da je šlo za edino vrednejše premoženje toženca v Sloveniji, poleg tega pa je bil v navedeni družbi tudi zaposlen, torej je šlo za edini vir prihodkov, poleg morebitnih sredstev na transakcijskih računih. Tožeča stranka poudarja tudi toženčevo tuje državljanstvo, nima pa (še) podatkov o njegovem premoženju v E. (tujina). Zato se preuranjeno zavzema za uporabo četrtega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vseeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je zaradi navedene odtujitve premoženja izkazana verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena.
V skladu z zakonskimi določbami o zastopanju je tožbo za tožnika vložila odvetnica na podlagi pooblastila z dne 10. 12. 2018. Za upoštevanje njenih pravdnih dejanj ni pomembno, da je tožnik 22. 10. 2019 izstopil kot član sindikata. Odvetnica je sicer že pred tem, 19. 5. 2020, podala odpoved pooblastila, kar pomeni, da je tožnik nadalje v postopku nastopal sam. (Ne)članstvo v sindikatu ni relevantna okoliščina za upoštevanje strankinih procesnih ravnanj.
ZFPPIPP člen 48, 48a, 48b, 60, 60/4, 63, 322, 322/5.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - stroški pravdnega postopka - prevalitev stroškov na drugo stranko - založitev stroškov iz lastnih sredstev - izterjava stroškov - obstoj terjatve - mediacija - sklenitev izvensodne poravnave - soglasje sodišča - ekonomičnost in hitrost postopka
Določbe ZFPPIPP so predvsem v 48.a in 48.b členu predvidele možnosti poravnavanja pred vložitvijo tožbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je takšna rešitev, kot jo je sprejel upravitelj (sklenitev izvensodne poravnave) in jo je potrdilo sodišče prve stopnje, razumna, ekonomična in v korist stečajne mase ter upnikov.
Pritožnik navaja, da je po „črki zakona“ treba prepozne terjatve zavreči oziroma jih prerekati. Vendar pa je v primeru, ko upravitelj prereka terjatev iz kateregakoli že razloga, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vedno mogoča tudi mediacija in sklenitev dogovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00042796
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-5, 61, 61/1, 61/4, 61/4-4, 62, 62/1, 296, 296/2. ZPP člen 328, 332. OZ člen 59.
terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - pravna kvalifikacija terjatve - pogojna terjatev - regresna terjatev - razvezni pogoj - odložni pogoj - porok - popravni sklep - očitna pisna pomota - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev
V primeru pogojne regresne terjatve (ko torej med drugim porok oziroma zastavitelj odgovarja za obveznosti glavnega dolžnika, kot je to v obravnavanem primeru) je terjatev do glavnega (stečajnega) dolžnika lahko povezana le z odložnim pogojem.
Ni potrebno, da upnik opredeli pogoj kot razvezni ali odložni, temveč je dovolj, da v prijavi pojasni okoliščine in položaj stečajnega dolžnika, ki pogoj pojasnjujejo. Opredelitev pogoja v prijavi terjatve ni obvezna, obvezen je le opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.
To pomeni, da je šlo za (napačen) zapis pravne kvalifikacije pogoja, ki pa ni odločilna. Kljub temu je ni mogoče opredeliti kot očitno pisno pomoto v smislu določbe 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zato se odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo s strani upnika predlagano popravo sklepa o preizkusu terjatev, izkaže za pravilno.
ZPP člen 8, 350, 350/2. ZGD-1 člen 395, 395/1, 395/1-2, 395/2, 399, 399/2, 505, 510, 522.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje skupščinskega sklepa - izpodbojni razlog - kršitev pravice do obveščenosti - kršitev statuta - dokazna ocena
Dejstvo, da so bile nekatere informacije pritožnici posredovane pred skupščino, nekatere pa na skupščini, za vprašanje, ali je bila pritožnici kršena pravica do informacije, v konkretnem primeru ni relevantno. V konkretnem primeru je namreč bistveno vprašanje, ali je pritožnica informacije dobila ali ne, ne pa, ali jih je dobila ravno na skupščini. Smisel obveščanja o zadevah družbe je namreč omogočiti družbeniku, da se lahko pravilno odloči o zadevah družbe. Za to pa dejstvo, ali je informacije dobil pred skupščino ali na sami skupščini, ni relevantno.
Sodišče ne more samo (v celoti) prevzeti vloge skupščine oz. družbenikov in odločiti o vsebini sklepa, o katerem se na sami skupščini ni odločalo.
Pritožba tožnika pa pravilno uveljavlja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je zastaral tudi zahtevek za plačilo delovne uspešnosti pred 25. 7. 2013 ter je iz tega naslova v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za mesec julij 2013. Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil 25. 7. 2018. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let. Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Ker je terjatev za plačilo plače iz naslova stimulacije zapadla (šele) 18. 8. 2013, ta del terjatve ni zastaral.
utemeljen sum - pripor - podaljšanje pripora - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
V zvezi z utemeljenim sumom, kot temeljnim pogojem za odreditev in podaljševanje pripora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil utemeljen sum, da je obtoženec storil očitana mu kazniva dejanja, dognan s pravnomočno obtožnico ter da se od zadnje pravnomočne ugotovitve o obstoju razlogov za pripor zoper obtoženega ni zgodilo nič, kar bi utemeljenost suma omajalo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - motenje posesti - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - tehtanje interesov strank - neznatna škoda za dolžnika - pogoj reverzibilnosti - restriktivna razlaga izjem - konkretizacija trditev - splošno znana dejstva - onemogočitev dostopa do nepremičnine - poslovna izguba - neizvedba dokazov - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - ponovno odločanje - neupoštevanje napotkov sodišča - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Predlagatelj regulacijske začasne odredbe mora zatrjevati nevarnost težko nadomestljive škode in za to navesti relevantna dejstva, trditev pa ni treba specificirati tako, kot bi šlo za ugotavljanje višine že nastale škode.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 14.
ustavitev postopka - domneva umika tožbe - plačilo sodne takse - vročanje v tujino - pravilnost vročitve - uredba - neposredno vročanje stranki - priporočeno pismo - kršitev pravil o vročanju - seznanjenost z vsebino pošiljke - načelo kontradiktornosti - poizvednica - javna listina
Uredba št. 1393/2007 se uporablja tudi za vročanje v Združeno kraljestvo za čas prehodnega obdobja, ko je zadnja izstopila iz Evropske unije. Uredba št. 1393/2007 omogoča tri načine vročanja, in sicer vročanje preko organov za sprejem v državi članici izvršitve, vročanje po diplomatskem ali konzularnem predstavniku države članice izvora ali po pošti. Uredba št. 1393/2007 v 14. členu dopušča, da vsaka država članica osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vroča sodna pisanja neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Država članica vročitve temu ne more nasprotovati, predpisan pa je način vročitve, tj. s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Pri tem je odvisno od države članice vročitve, ali na njenem ozemlju obstajajo ustrezne poštne storitve.
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar formalnosti pri vročanju niso same sebi namen, če se je stranka lahko seznanila s pisanjem.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - tožba na izključitev družbenika - prenos poslovnega deleža - sprememba družbenika v d.o.o. - oddelitev s prevzemom - materialno statusno preoblikovanje - konstitutivnost vpisa delitve v sodni register - pravne posledice delitve - predkupna pravica družbenika - univerzalno pravno nasledstvo - kršitev družbene pogodbe - zvijača
Po specialni določbi drugega odstavka 635. člena ZGD-1 delitev učinkuje z dnem vpisa delitve v sodni register. Vpis delitve s prevzemom v sodni register ima zato konstitutivni učinek. Po vpisu delitve v sodni register uveljavljanje morebitnih pomanjkljivosti v postopku delitve, vključno z ničnostjo pogodbe o delitvi, ni več dopustno.
V posledici oddelitve s prevzemom je prišlo do odsvojitve poslovnega deleža in s tem do spremembe družbenika v družbi N., saj je namesto družbe M. vstopil v družbo nov družbenik - tožena stranka. Predmetni prenos poslovnega deleža predstavlja drugo vrsto odsvojitve v smislu 10. člena družbene pogodbe N.
Univerzalno pravno nasledstvo je zgolj pravna fikcija, ki na naslednika prenese vse pravice in obveznosti prednika v zvezi z določenim premoženjem, ne povzroči pa njunega zlitja v eno osebo.
Statusna preoblikovanja družb so sicer lahko takšne narave, da v celoti ohranijo identiteto subjekta, ki se preoblikuje. Takšna so vsa preoblikovanja, ki jih teorija uvršča med formalna preoblikovanja, pri katerih subjekt kljub spremembam v svoji organizacijski strukturi ostane ista (identična) oseba.
Drugače pa je v primeru materialnih statusnih preoblikovanj, ki so preoblikovanja v premoženjski strukturi (aktivi) družbe, med katere se uvrščajo vse oblike združitev in delitev družb. Za ta preoblikovanja je značilno razpolaganje s premoženjem družbe, ki se je v obravnavanem primeru delila tako, da je del njenega premoženja prevzela druga družba. Institut pravnega nasledstva, ki sicer glede tega premoženja prvotni subjekt pred oddelitvijo in prevzemno družbo po oddelitvi (fiktivno) obravnava kot isto osebo, ne pomeni, da gre pravno ali dejansko za isti subjekt. Prevzemna družba je samostojna pravna oseba s sebi lastno subjektiviteto, povsem ločeno od pravne osebnosti svojega prednika.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je pri obdolženi J. P. bolj upravičena odreditev hišnega pripora kot soobdolženi G. P., ker ima slednja še vedno možnost izvrševanja kaznivih dejanj na škodo dosedanjih oškodovancev, saj je lahko v kontaktu z njimi preko maminega in babičinega telefona, pa velja poudariti, da ni obd. J. P. tista, ki bi se lahko zavzemala za strožji ukrep zoper soobdolženko, gotovo pa te navedbe glede na izpostavljene okoliščine ne morejo utemeljiti predloga za nadomestitev pripora s hišnim priporom obdolženi J. P.
ZUstS člen 43, 44, 48, 48/11. ZSReg člen 30, 30/1. ZGD-1 člen 295, 296. ZFPPIPP člen 150, 151a, 151a/1-1, 157, 221j. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 3.
predlog za vpis spremembe v sodni register - procesne predpostavke za odločanje o predlogu - poziv sodišča - upravni odbor - odpoklic člana upravnega odbora - pooblastilo za sklic skupščine - postopek prisilne poravnave - omejitev pristojnosti skupščine insolventnega dolžnika - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - soglasje sodišča - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - protiustavnost zakonske določbe - pravne posledice odločbe Ustavnega sodišča
Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Predlagatelji ga kljub pravilnemu pozivu na podlagi prvega odstavka 30. člena ZSReg, registrskemu sodišču niso predložili.
Nenazadnje ni brez pomena, da subjekt vpisa sam kot dolžnik uvedbi, začetku in vodenju postopka upniške prisilne poravnave, ni nikoli nasprotoval. Ni vložil niti ugovora zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave po takrat še neugotovljeno ustavno neskladnem desetem odstavku 221.j členu ZFPPIPP. Zato se sploh ni zastavil dvom o insolventnosti subjekta vpisa.
Kot je pravilno obrazložilo že registrsko sodišče, pri odločanju o konkretnem predlogu, ni vezano na razloge iz odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 18/2020 z dne 5. 3. 2020, še manj pa je utemeljeno pritožbeno stališče, da pomeni podelitev sodnega pooblastila v zadevi Ng 18/2020 po vsebini več kot le soglasje, ki je urejeno v 151.a člena ZFPPIPP.
Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk, pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Registrsko sodišče je v skladu s 3. členom Uredbe v zvezi s predhodnim preizkusom predloga predlagateljev po prvem odstavku 30. člena ZSReg, ko je ugotovilo, da predlagatelji niso niti po pozivu sodišča predložili soglasja pristojnega sodišča po 151.a členu ZFPPIPP, česar v pritožbi niti ne izpodbijajo, njihov predlog pravilno zavrglo.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - dolžina preizkusnega obdobja - kriteriji za določitev preizkusne dobe - razlogi za insolventnost - gospodarska kriza - višina obveznosti - preživljanje mladoletnega otroka - starost - narava dela - skrajšanje preizkusnega obdobja
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje obravnavalo ugovor dolžnika, da je preizkusno obdobje petih let, ki je po zakonu najdaljše preizkusno obdobje, v konkretnem primeru določeno predolgo, in ga kot neutemeljenega zavrnilo.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da sodišče prve stopnje ugotovljenih razlogov za insolventnost zmotno ni upoštevalo kot okoliščine za znižanje preizkusnega obdobja. Če so dolgovi dolžnika posledica zmanjšanega obsega njegovega poslovanja zaradi gospodarske krize v letu 2008, pomeni, da dolžnik ni imel neposrednega vpliva na nastanek razlogov za insolventnost. Dolžniku je pritožbeno sodišče pritrdilo tudi glede vpliva višine dolga na dolžino preizkusnega obdobja. Znesek terjatev upnikov v višini 245.149,90 EUR ni majhen znesek, kar priznava tudi pritožnik v pritožbi, vendar je sodišče prve stopnje pri določitvi najdaljšega preizkusnega obdobja tudi glede kriterija višine dolga odstopilo od primerljive sodne prakse. Tako je na primer ob višini obveznosti cca 2,5 mio EUR, kar je občutno več kot znaša višina dolga v konkretni zadevi, kot ključni okoliščini za določitev dolžine preizkusnega obdobja, višje sodišče zavzelo stališče o primernosti štiriletnega preizkusnega obdobja.
Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo nobenega razloga, zakaj preživljanja mladoletne hčerke ni upoštevalo med kriterije, ki zmanjšujejo dolžino preizkusnega obdobja. Pritožnik utemeljeno izpostavlja v pritožbi, da bi moralo sodišče pri obravnavi ugovora, da je preizkusno obdobje petih let predolgo, upoštevati kot relevantne trditve dolžnika, da ima mladoletno hčerko, za katero plačuje preživnino, poleg tega pa tudi izjavo, da želi z njo tudi med postopkom osebnega stečaja ohranjati redne stike, kar pa hkrati pomeni še dodatne prevozne stroške tudi zanj. Navedene okoliščine po presoji pritožbenega sodišča prav gotovo pomenijo razlog za skrajšanje preizkusnega obdobja, ki ga sodišče prve stopnje pri odločitvi, da ugovoru ne ugodi, neutemeljeno ni upoštevalo.
Enako velja za težo dela, ki ga dolžnik opravlja. Delo krovca je nedvomno naporno in nevarno, česar sodišče prve stopnje pri določitvi dolžine preizkusnega obdobja ni ustrezno upoštevalo.
Ob upoštevanju okoliščin, ki jih je uspel pritožnik uveljaviti s pritožbo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ob razponu od dveh do petih let imelo sodišče prve stopnje podlago, da skrajša preizkusno obdobje, ki ga je določilo v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, za dve leti.