postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Naveden pritožbeni očitek se nanaša na ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog.
ZPP člen 337, 337/1.. ZST-1 člen 25, 25/4, 34a, 34a/1.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - vrednost novo najdenega premoženja - podatki gurs - izjava dediča - pritožbene novote
Ocena vrednosti pozneje najdenega premoženja je bila potrebna le in zgolj zaradi odmere sodne takse, pri čemer je, ob odsotnosti morebitnih cenitev (dedič le-tega v postopku tudi ni predlagal), za namen vrednosti zapuščine zaradi odmere sodne takse moč upoštevati podatke GURS (javno objavljene podatke na Prostorskem portalu RS).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00043245
KZ-1 člen 2, 16, 34, 34/1, 35, 173.a, 173.a/1, 176, 176/1.. ZKP člen 277, 277/1.
zavrženje obtožnega predloga - pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - starost oškodovanca kot zakonski znak kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - kaznivo dejanje - poskus - neprimeren poskus - kaznivost poskusa
Kaznivo dejanje je človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih dobrot določi kot kaznivo dejanje in hkrati določi njegove znake ter kazen za krivega storilca. Znaki kaznivega dejanja pa so objektivni in subjektivni in kolikor le ti v obtožnem aktu niso zatrjevani ali podani, dejanje ni kaznivo. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje je pri obeh kaznivih dejanjih starost oškodovanca (objektivni) zakonski znak kaznivega dejanja, ki pa ni zatrjevan niti podan. Iz spisovnega gradiva je namreč razvidno, da je do odkritja obravnavanega dejanja prišlo, ko je ekipa televizijske hiše pripravljala prispevek na temo zlorabe otrok preko interneta in je v spletni klepetalnici sicer že polnoletno osebo, predstavljala kot štirinajstletno dekle, s katero je nato obdolženec vzpostavil kontakt. Čeprav naj bi resno mislil, da nagovarja štirinajstletno dekle, pa ta objektivni pogoj, kot že rečeno, ni bil podan. Zato bi v ravnanju obdolženca lahko bili podani znaki neprimernega poskusa po 35. členu KZ-1, vendar pa je poskus po prvem odstavku 34. člena KZ-1 kazniv le, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora treh let ali hujša kazen oziroma, če je v drugih primerih izrecno predpisano, da je kazniv tudi poskus. Vendar ta pogoj prav tako ni podan, saj je za obe kaznivi dejanji predpisana nižja zaporna kazen in sicer za prvo kazen zapora do enega leta, za drugo pa denarna kazen in zaporna kazen do dveh let prav tako pa pri obeh dejanjih kot kazniv tudi ni posebej določen poskus.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - obstoj premoženja - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je, upoštevajoč podatke iz izjave o premoženjskem stanju, javno dostopnih evidenc ter ob smiselni uporabi določila 212. člena ZPP, pravilno zaključilo, da tožena stranka ni upravičena do nobene taksne ugodnosti. Tožena stranka namreč ni z ničemer pojasnila, zakaj vsake posamezne vrste sredstev ne more pravočasno unovčiti oziroma zakaj izkupička od unovčenja sredstev ne more nameniti za poplačilo sodne takse, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Prav tako ni z ničemer pojasnila zakaj prilivov na transakcijski račun ne more nameniti za poplačilo dolžne sodne takse, ne da bi s tem ogrožala svoje poslovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043646
OZ člen 206, 851, 863, 865, 868. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - špedicijska pogodba - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - pogodbena volja - soglasje strank - dogovor o plačilu - nagrada - povrnitev stroškov - stroški skladiščenja - potrebni stroški
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče v skladu prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano, izhaja, da je tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke z dne 23. 11. 2018 za slednjo opravila postopek carinjenja njene pošiljke (za skladiščenje katere je tožeča stranka poskrbela že od 23. 10. 2018 dalje) in ji jo dne 27. 11. 2018 dostavila, pri čemer je bila tožena stranka že vse od 23. 10. 2018 seznanjena s cenami tožničinih storitev in dnevno višino stroškov skladiščenja, vendar pa ob omenjenem naročilu ni kakorkoli omejila zaveze plačila zgolj na nagrado za sámo delo tožeče stranke (odpravo pošiljke oziroma špedicijo) v znesku 18,00 EUR ter DDV oziroma ni izključila plačila stroškov skladiščenja, niti se ni sklicevala na vsebino svojih prejšnjih elektronskih sporočil, ki za tožečo stranko ni bila sprejemljiva. Iz navedenega povsem jasno izhaja, da toženkino naročilo z dne 23. 11. 2018 predstavlja novo, samostojno izjavo volje (ki ni vsebovala prejšnjih različnih omejitev, ki za tožečo stranko niso bile sprejemljive), na podlagi katere je bila med pravdnima strankama sklenjena špedicijska pogodba (851. člen OZ) in ni mogoče objektivno opravičiti toženkinega sklicevanja na nesporazum, prav tako pa v zgoraj povzetem dejstvenem substratu ni opore za uporabo določb 868. člena OZ. Tožeča stranka je tako poleg dogovorjenega plačila za odpravo pošiljke (t. j. nagrade oziroma provizije) na podlagi 865. člena OZ upravičena še do povrnitve potrebnih stroškov z izpolnitvijo toženkinega naročila.
Vtoževani stroški skladiščenja tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavljajo potrebne stroške v smislu 865. člena OZ. Čeprav je del teh stroškov nastal še pred sklenitvijo zadevne špedicijske pogodbe, ni nobenega dvoma, da je bila pošiljka celotno vtoževano obdobje skladiščena za toženo stranko in da brez tega njenega naročila z dne 23. 11. 2018 ne bi bilo mogoče izpolniti. Glede na takšen odločilen pomen teh stroškov za samo odpravo pošiljke je s toženkinim naročilom špedicije dne 23. 11. 2018 smiselno prišlo do situacije iz 206. člena OZ.
Pogodba o konzorciju v našem pravu ni zakonsko urejena (gre torej za inominatno pogodbo avtonomnega prava). Pravni redi pogodbo o konzorciju zato obravnavajo kot obliko družbene pogodbe, a to je le pravni okvir, ki ga je v vsakem konkretnem primeru treba napolniti s konkretno vsebino.
Ker družba ni pravna oseba in kot taka ne more imeti pravic in obveznosti, se označba "v imenu družbe" nanaša le na zunanji videz, pravno pa so učinki takega nastopanja enaki kot pri nastopanju v imenu družbenikov. Ker se navedeni odstavek izrecno sklicuje na določbe OZ o zastopanju nasploh, v poštev pridejo določbe 69. do 79. člena OZ. Izmed številnih vprašanj odnosov med člani konzorcija je torej ključno imenovanje vodilnega konsorta. Vloga in pooblastila vodilnega konsorta, kot to vsebinsko opredeljuje vsaka konkretna konzorcijska pogodba, namreč pojasnjujejo, v kakšnem razmerju so člani konzorcija do tretjih oseb. To razmerje je odvisno od konkretnega primera, v prvi vrsti pa od tega, ali vodilni konsort nastopa proti tretjim osebam v imenu in za račun drugih konsortov ali samo kot njihov komisionar (788. člen OZ).
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek začet po uradni dolžnosti - blodnjavost - paranoidna shizofrenija
V tem je namreč bistvo postopka po uradni dolžnosti: sodišče ne odloča o predlogu ali pobudi, ampak na podlagi informaciji, ki jih je pridobilo, samo ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba izbrisne tožbe - pogoji za dovolitev vpisa - potrdilo o vloženi tožbi - označitev nepremičnine z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Pritožnik zmotno meni, da je v spis priloženo potrdilo o oddaji priporočene pošiljke na pošto mogoče šteti kot potrdilo pristojnega sodišča v smislu tretjega odstava 79. člena ZZK-1.
sodna taksa - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - upoštevanje nepremičnega premoženja - poslovni prostor
V upoštevno premoženje se ne štejejo poslovni prostori, ki jih vlagatelj uporablja pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti ne glede na višino doseženega dohodka.
ZPP člen 142, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 12, 12/2.
vročitev po fikciji - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - opozorilo
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi predstavlja javno listino tudi glede opozorila, da se bo pisanje v primeru njegovega neprevzema štelo za vročeno s potekom 15 dnevnega roka za prevzem, ne glede na to, da na obvestilu sodišču ni povzeta cela vsebina obvestila prejemniku in vsa opozorila z obvestila.
Ratio ureditve o času nastopa fikcije vročitve je v tem, da je treba enako obravnavati stranke, ki pisanje dvignejo oziroma prevzamejo, in tiste, za katere velja fikcija vročitve pisanja. Stranka, ki je pisanje dvignila na zadnji dan roka za prevzem in ji je pisanje takrat tudi vročeno (oziroma tudi njen nasprotnik), namreč ne more biti na slabšem kot stranka, ki je po lastni volji opustila prevzem pisanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00043746
OZ člen 5, 7. SPZ člen 39. ZPP člen 163, 163/4, 212, 214. ZOdvT člen 19.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - prenehanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice pri prodaji na javni dražbi - zloraba izvršbe - načelo vestnosti in poštenja - sporno lastništvo nepremičnine - slaba vera kupca - oškodovanje - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - priznano dejstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopek
Tožnica je z uveljavitvijo ZLNDL na nepremičnini pridobila lastninsko pravico, vendar pa je bil njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen, ker ji ni uspelo izkazati toženkine zlorabe izvršilnega postopka, zato je toženka z nakupom na javni dražbi postala nova lastnica nepremičnine, s tem pa je tožničina lastninska pravica prenehala.
Za zlorabo izvršbe ne zadošča že vedenje upnika, da premoženje, na katerega posega v izvršbi, ni dolžnikovo. Zgolj slaba vera upnika namreč kupcu na javni dražbi ne preprečuje pridobitve lastninske pravice. Zato bi bili očitki toženki, da se je zavedala, da nepremičnina ni last dolžnice, pomembni šele, če bi bilo izkazano nadaljnje usklajeno zlonamerno ravnanje upnika in dolžnika s ciljem oškodovati tožnico pri uveljavljanju njene lastninske pravice.
Za uspešno uveljavljanje relativne kršitve določb pravdnega postopka glede uporabe določila drugega odstavka 214. člena ZPP bi pritožnica morala zatrjevati in dokazati, da je sodišče to določbo v točno določenem primeru (glede posameznega priznanega dejstva) uporabilo napačno in hkrati, da bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da že iz njenih navedb izhaja, da se ne strinja z konkretnimi trditvami toženke o posameznih dejstvih, pri čemer teh ne izpostavi, zatrjevane procesne kršitve ni izkazala.
Po 19. členu ZOdvT predstavlja, v primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker je sodišče postopek na prvi stopnji vodilo trikrat, je toženki nagrado za narok, za katero tarifa ne predvideva vštetja v ponovljenem postopku, utemeljeno priznalo trikrat (enkrat za vsako fazo postopka na prvi stopnji). Sodišče o stroških odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). V konkretni zadevi so bile vse predhodne odločitve o stroških postopka na instančnih sodiščih razveljavljene, zato se tožnica nanje ne more sklicevati.
sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - relevantni ugovorni razlogi
Zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZIZ člen 52, 52/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
delni umik predloga za izvršbi - stroškovna odločitev - obrazložena vloga - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - opredelitev do navedb stranke
Sodišče odloči o zahtevi za odpravo nepravilnosti s sklepom samo, če je vložnik to zahteval (drugi odstavek 52. člena ZIZ). Ker temu ni bilo tako v obravnavani zadevi, je upnica glede svojih pripomb na opravljanje izvršbe prejela odgovor sodišča v obliki uradnega dopisa z dne 25. 11. 2020, kjer ji je bilo obrazloženo, da se sklep o izvršbi izvršuje v skladu z zakonskimi določili.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec, ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, prav tako ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja ter zaradi neizpolnjevanja pogojev določenih v 27. členu ZPIZ-2, ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne predčasne ali invalidske pokojnine.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 16. ZIZ člen 42a, 42a/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski nalog za izvršbo - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - kontradiktornost izvršilnega postopka
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe. Dolžnik ima šele po izdaji sklepa o izvršbi možnost vložiti ugovor in v njem uveljavljati vse dopustne ugovorne razloge. Zaradi navedenega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-2.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - družba ne posluje na poslovnem naslovu - izpodbojna zakonska domneva - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu - odpoved najemne pogodbe
Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP za izbris pravne osebe, ki je subjekt vpisa v sodni register (t. j., da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Takšen dejanski stan pa ni podan, če je pravna oseba ob vpisu v sodni register takšno dovoljenje imela, pa ji ga je kasneje lastnik objekta preklical.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - prepozen predlog
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, je bil obsojenčev predlog podan prepozno, zato ga je na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) utemeljeno kot prepoznega zavrglo. Navedeno zakonsko določilo določa, da lahko obdolženec poda predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.